Supreme Court dismisses appeal; service deemed effective on 15th day, not day of deposit, per ZUP Art. 87.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določb 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom kot prepozno zavrglo tožničino tožbo, ki jo je vložila zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote Maribor in Murska Sobota, št. 06179-19/2012-24 z dne 29. 6. 2018, posledično pa tudi njen predlog za izdajo začasne odredbe. Navedlo je, da je bila tožnici drugostopenjska odločba, s katero je bil končan upravni postopek, vročena 7. 12. 2018, tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 pa se je iztekel 7. 1. 2019, zato je naslednji dan vložena tožba prepozna.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi napačne uporabe določb 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Trdi, da ji je bila drugostopenjska odločba vročena šele 10. 12. 2018 s tem, da je bila vržena v poštni nabiralnik. Meni tudi, da je edini dan, od katerega lahko teče rok za vložitev tožbe, 9. 12. 2018, to je šestnajsti dan po prvem poskusu vročitve dokumenta. Če namreč stranka v petnajstdnevnem roku ne prevzame dokumenta, vročitev velja za opravljeno po preteku tega roka, torej šestnajsti dan. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje postopek, podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo "po odpravi sklepa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek".

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz tretjega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da če naslovniku pisanja ni mogoče osebno vročiti, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo z navedbo, kje se nahaja dokument in da ga mora naslovnik prevzeti v petnajstih dneh. Če tega ne stori, v skladu s četrtim odstavkom istega člena velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

6. Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot meni pritožba. Iz omenjenih določb je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno. 1 Zakaj naj bi taka razlaga posegala v pritožničino ustavno pravico do pravnega sredstva, v pritožbi ni pojasnjeno, zato Vrhovno sodišče to trditev zavrača kot neutemeljeno, sploh, ker je pritožnica z opustitvijo prevzema pisanja privolila v nastanek posledic, na katere je bila opozorjena v obvestilu o prispelem dokumentu (o tem v pritožbi ni nasprotnih trditev).

7. Pritožnica ne oporeka obrazloženo niti ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da je obvestilo za prevzem dokumenta prejela 22. 11. 2018. Naslednji dan, to je 23. 11. 2018, je v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 100. člena ZUP 2 začel teči rok za prevzem pošiljke, pri čemer je bil petnajsti dan, na katerega je nastopila fikcija vročitve, 7. 12. 2018 (petek) in ne 8. 12. 2018, kot navaja pritožba. Dne 8. 12. 2018 pa je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1. Ta se je v skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 iztekel v ponedeljek, 7. 1. 2019 (saj je bil zadnji, trideseti dan za tožbo nedelja, 6. 1. 2019). Vse navedeno je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje in na tem utemeljilo tudi pravilen sklep, da je bila 8. 1. 2019 vložena tožba prepozna.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

1 O tem sklepi Vrhovnega sodišča I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014, I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018 in drugi.

2 Ta določa, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.