Court dismisses appeal against refusal of tax exemption for a dormant company lacking funds.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti. Dejstvo, da je dve leti finančno stanje nespremenjeno, račun pri OPP pa blokiran, zato samo po sebi ne pomeni razloga za oprostitev plačila sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: I) zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za revizijo; II) zavrnilo podrejeni predlog tožeče stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za revizijo.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Zlasti uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena določa dva alternativna pogoja. Pritožnica spada v prvega, ker sredstev za plačilo sodnih taks sploh nima. Zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vpliv plačila sodne takse na njeno poslovanje. Nadalje uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ima zadosti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse. Navaja, da ažurne bilance izkazujejo, da tožeča stranka sredstev nima. Kratkoročne terjatve, ki jih izkazuje bilanca, niso razpoložljiva denarna sredstva in ne spadajo pod tretji odstavek 11. člena ZST-1. Tožeča stranka tudi posebej izpostavlja predhodno odločitev sodišča prve stopnje (sklep z dne 25. 7. 2018).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna oseba je lahko v postopku oproščena plačila sodne takse, če nima sredstev za njeno plačilo in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Sodišče upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri tem upošteva podatke o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, podatke o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1).

5. Pritožnica navaja, da je bila v tem postopku že oproščena plačila sodne takse s sklepom z dne 25. 7. 2018, zato je najmanj čudno, da je sedaj ob istem dejanskem stanju sodišče sprejelo drugačno odločitev.

6. Pritožbena trditev o sklepu z dne 25. 7. 2018 drži. Pritožnica je bila oproščena plačila sodne takse, vendarle le za pritožbeni postopek (logično ni sledil preizkus pravilnosti odločitve v pritožbenem postopku). Glede na izrek tega sklepa (1. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 7. 2018) se torej ta odločitev ne razteza na obveznost plačila sodne takse za revizijo (prim. prvi odstavek 13. člena ZST-1). Vendar hkrati pritožnica ni povedala, da je bil v tem postopku njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks večkrat zavrnjen in so odločitve sodišča prve stopnje prestale pritožbeni preizkus (gl. sklep VSL, I Cpg 711/2017 z dne 15. 1. 2017, sklep VSL, I Cpg 207/2018 z dne 14. 5. 2018).

7. Institut oprostitve plačila sodnih taks in drugih ustreznih olajšav je namenjen tistim strankam, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev, ne pa tistim strankam, ki plačilo glede na svoje premoženjsko stanje zmorejo (prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, razlogi v 29. točki obrazložitve). Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti. Zato je zmotno materialnopravno pritožbeno stališče o alternativnih pogojih za oprostitev plačila sodnih taks (takšno materialnopravno razlago je višje sodišče v tem postopku že zavrnilo – prim. sklep VSL, I Cpg 711/2017 z dne 15. 1. 2018, razlogi v 5. točki obrazložitve). Iz ponujenega pritožbenega stališča bi izhajalo, da so pravne osebe avtomatično oproščene plačila sodne takse, če nimajo sredstev za plačilo, kar je zmotno. Oproščene so le, če tudi izkažejo, da teh sredstev nikakor ne morejo pridobiti. Po stališču Ustavnega sodišča iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do pritožbe (25. člena Ustave) ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno sodno varstvo. Pravkar omenjeni ustavni pravici prepovedujeta sodišču sprejeti tako razlago zakona, ki bi za stranko pomenila nepremostljivo stroškovno oviro za njeno dejansko in učinkovito izvrševanje. V tem primeru ne gre za ustavno pravico do pritožbe, saj pravica do dostopa do izrednega pravnega sredstva ni ustavno zagotovljena pravica (prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-94/05 z dne 6. 12. 2007). Pri presoji je treba upoštevati več okoliščin, tudi okoliščine glede finančne zmožnosti strank (prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. U- I- 6/15 z dne 25. 4. 2018, razlogi v 28. točki obrazložitve).

8. ZST-1 v 12.b členu določa, kaj sodišče upošteva pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1. Pri uporabi navedene zakonske ureditve na konkretni primer je treba vedeti, da zakon v tem delu ureja najbolj tipična dejanska stanja. Dejansko stanje, ki ga ima pred seboj sodišče v tej zadevi, ni tipično.

9. Dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, niti ni sporno. Pritožnica nima nobenega premoženja razen kratkoročne terjatve. To so sredstva, ki jih v bilanci stanja prikazuje kot kratkoročna sredstva v višini 189.553,78 EUR. Višje sodišče je že povedalo, da so to sredstva, ki jih sodišče lahko upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse, zato ponovna podrobnejša obrazložitev ni potrebna (prim. sklep VSL, I Cpg 207/2018 z dne 14. 5. 2018, razlogi v 10. točki obrazložitve). Četudi gre za sporno terjatev iz tega postopka (prim. sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 7. 2018, razlogi v 10. in 11. točki obrazložitve), to ne spremeni odločitve. V tem postopku je pritožničin tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen (gl. odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, VII Pg 3341/2014 z dne 19. 4. 2017, in sodbo Višjega sodišča v Kopru, I Cpg 195/2018 z dne 29. 11. 2018). Vendar je treba upoštevati vse okoliščine primera.

10. Pritožnica že drugo leto zapored nima odprtega transakcijskega računa pri organizaciji za plačilni promet. Rečeno natančneje: gospodarska družba nima odprtega računa pri organizaciji za plačilni promet od 13. 6. 2017 (prim. sklep VSL, I Cpg 207/2018 z dne 14. 5. 2018, razlogi v 16. točki obrazložitve). Iz navedb v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taksah, tudi iz pritožbenih navedb, izhaja, da pritožnica dejansko ne posluje več. Njena edina dejavnost je vodenje tega postopka. 1 To je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri sprejeti odločitvi, ko je navedlo, da se vprašanje ogrožanja dejavnosti pri toženi stranki sploh ne more presojati, ker dejansko ne posluje. Tudi gospodarska družba, ki dejavnosti ne opravlja več, je sicer ob določenih okoliščina lahko oproščena plačila sodne takse, saj se primarno s tem institutom zasleduje pravica do dostopa do sodišča in pravnega sredstva pritožbe, vendar pa morajo biti po prepričanju višjega sodišča te okoliščine pri gospodarski družbi začasne in ne trajne narave, kot so v tem primeru.

11. Pritožnica ima po podatkih sodnega registra le eno družbenico (poleg tega, da ima lastni poslovni delež), ki je hkrati njena poslovodja, in ima dolžnost, da po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju obveznost zagotovi kapitalsko ustreznost družbe (prim. zlasti 31. in 32. člen ZFPPIPP).

12. Za odločitev so torej pomembne naslednje okoliščine in pravna naziranja: a) pritožnica ne posluje in ne opravlja svoje dejavnosti (zakaj, je stvar družbenice in zakonite zastopnice pritožnice, vsekakor pa razmerja med strankama tega postopka 2 niso pomembna za odločanje o vprašanju oprostitve plačila sodnih taks); b) pritožnica je že od leta 2017 dalje v dejansko nespremenjenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju (premoženja ni, odprtega transakcijskega računa že drugo leto zapored nima). Gospodarska družba si je dolžna prizadevati pridobiti sredstva za plačilo sodnih taks, zlasti ko so ta predvidljiva. Družbenica in zakonita zastopnica družbe je torej tista, ki ima dolžnost zagotoviti zadostna sredstva za obvladanje likvidnostnih tveganj gospodarske družbe (pritožnice) in je to prvenstveno njena obveznost (in ne obveznost države, da krije stroške postopka – povedano natančneje: tiste stroške postopka, ki predstavljajo sodno takso –, kar je osnovni namen sodnih taks; prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, razlogi v 38. točki obrazložitve; tudi sklep VSL, I Cpg 306/2019 z dne 23. maj 2019, v kateri je višje sodišče opozorilo, da utegnejo drugačna pričakovanja pomeniti zlorabo pravice do oprostitve plačila sodnih taks); c) pri čemer se ta postopek vleče že od leta 2014 in je razumno pričakovati, da bodo stroški sodnih taks v bodoče še nastajali (t.i. pričakovani stroški); č) da gre v tem primeru za vprašanje izpolnitve procesne predpostavke za procesno dejanje, ki ni pokrito z ustavno pravico do pritožbe. Upoštevajo vse okoliščine primera je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

13. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Pritožnica mora sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 22. 1. 2019, plačati v roku, na račun in način, določen v plačilnem nalogu. Rok za plačilo začne teči od vročitve sklepa višjega sodišča. Pritožnica je bila o pravnih posledicah neplačila sodne takse že poučena v citiranem plačilnem nalogu.

1 Dejavnost družbe se v teoriji razume kot skup aktivnosti – poslov, ki jih opravlja družba. Ti posli obsegajo celotno delovanje družbe, usmerjeno k uresničitvi namena (cilja) družbe. Sestavljajo jih dejanska opravila, ki so potrebna, da družba izpolni obveznosti, posli, ki so potrebni za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu, aktivnosti, ki so usmerjene v pridobivanje oziroma ohranjanje tržnega položaja družbe na določenem trgu (prim. prvi odstavek 6. člena Zakona o gospodarskih družbah; N. Plavšak, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga dopolnjena izdaja z novelami ZGD1A do ZGD1-H, 2. dopolnjena izdaja, 1. natis, IUS Sofware, GV Založba, Ljubljana, 2014, str. 141).

2 Po pritožničinem mnenju naj bi bil razlog za prenehanje njenega poslovanja v ravnanju tožene stranke, kar je tudi privedlo do tega spora.