Appeal dismissed; injunction valid on co-ownership share; extension to full property exceeds claim scope.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin je mogoča tudi na deležu. Sodišče je zamejeno s trditveno in dokazno podlago pravdnih strank. Če bi začasno odredbo izdalo za celotno nepremičnino oz. vse tri nepremičnine, bi zavarovanje preseglo obseg tožbenega zahtevka/predloga za izdajo začasne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kranju je delno ugodilo tožničinemu predlogu in drugemu tožencu v deležu do 4/5 prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin s parc. št. 66/4, 66/5 in 66/6, vse k. o. ... (I. točka izreka). Predlagano prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin v deležu nad 4/5 je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del (II. točka izreka) vlaga tožnica pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS. Meni, da je upravičena do zavarovanja na celotnem deležu nepremičnin, ne pa samo na 4/5. Pri tem izpostavlja določbo 2. točke prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Verjetno je izkazana tudi terjatev, ki meri na delitev skupnega premoženja, zato je upravičena do zavarovanja denarne terjatve. Pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve sodišče ni presojalo. Sklenitev pogodbe med tožencema v času, ko sta že vedela, da bo uveljavljala zahtevek glede skupnega premoženja, sama po sebi kaže na namen preprečitve njenega poplačila. Predstavlja odločilno dejstvo, ki izkazuje nevarnost morebitnega nadaljnjega razpolaganja z nepremičninami, kar bi uveljavitev terjatve močno otežilo. Ker se določba 2. točke prvega odstavka 271. člena ZIZ nanaša na celo nepremičnino in ne samo na delež, ima pravico vložiti izvršbo na celotno nepremičnino. Upravičena pa je tudi do povračilo stroškov postopka, nastalih z izdajo začasne odredbe, saj določba 266. člena ZIZ dopušča, da se o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča samostojno, če pravdni postopek še ni uveden. V tem primeru se stroški, nastali zaradi odločanja o začasni odredbi, ne morejo pridržati za končno odločitev v pravdnem postopku. Nobene zakonske podlage ni, da bi v primeru istočasne vložitve tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe odločali drugače.

Pritožnica priglaša stroške pritožbenega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo v celoti ugodi. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

3. V odgovoru na pritožbo toženca izpostavljata neutemeljenost tožničinega predloga za zavarovanje ter predlagata zavrnitev pritožbe zaradi njene neutemeljenosti. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sledilo toženki in ugotovilo verjetnost obstoja terjatve v zvezi z zatrjevanim skupnim premoženjem. Pritožnica je po oceni prvega sodišča verjetno izkazala tudi objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. V predlogu za izdajo začasne odredbe je zatrjevala, da v skupno premoženje sodi delež do 4/5 navedenih nepremičnin. V nadaljevanju je poudarila, da je upravičena do zavarovanja celotnega skupnega premoženja, ne pa samo svojega deleža, ki po njenih zatrjevanjih znaša 1/2 oz. 2/5 sedanje vrednosti nepremičnin.

6. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo tožničini trditveni podlagi in prepovedalo odtujitev ter obremenitev nepremičnin s parc. št. 66/4, 66/5 in 66/6, vse k. o. ... v deležu do 4/5.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje razširiti zavarovanje na celo nepremičnino in ne samo na solastniški delež, ki je predmet tožbe. Pritožnica si določbo 2. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ napačno tolmači. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin je mogoča tudi na deležu. Sodišče je zamejeno s trditveno in dokazno podlago pravdnih strank. Če bi začasno odredbo izdalo za celotno nepremičnino oz. vse tri nepremičnine, bi zavarovanje preseglo obseg tožbenega zahtevka/predloga za izdajo začasne odredbe.

8. S predmetno začasno odredbo je krito tudi zavarovanje tožničine denarne terjatve, ki jo tožnica uveljavljala s podrednim zahtevkom. Tožnica posebnih okoliščin, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve celotnih nepremičnin, ni zatrjevala niti ni v zvezi s svojim denarnim zahtevkom podala konkretiziranih navedb, zato tudi ni bilo potrebe, da bi se prvo sodišče podrobneje opredeljevalo o izpolnjenosti pogojev za zavarovanje denarne terjatve.

9. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka, nastalih z izdajo začasne odredbe. Bistven je končni uspeh strank v pravdi, na kar je opozorilo že prvo sodišče v izpodbijanem sklepu. Zato je pravilna odločitev prvega sodišča, da bo o stroških postopka, nastalih v zvezi z zavarovanjem, odločeno glede na končni uspeh strank v pravdi.

10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo treba na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. in 353. člena istega zakona pritožbo zavrniti ter v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrditi sklep sodišča prve stopnje.

11. Stroški v zvezi z začasno odredbo predstavljajo del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), odločitev o njih pa je odvisna od končnega uspeha strank v postopku, zato bo tudi o stroških, nastalih v tem pritožbenem postopku, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.