Boundary dispute costs split equally despite unequal land lengths under ZNP Art. 139.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision ordering the opposing municipality to pay half of the boundary determination costs. Although the appellant argued for a three-way cost split based on a verbal agreement and unequal land lengths, the court found the initial ruling correct. The court applied the principle that boundary owners share costs equally unless specific length-based disparities justify otherwise, which did not alter the outcome here.
Legislator headnote
AI generated139. člen ZNP; Stroški nepravdnega postopka za določitev meje se delijo enako med mejaši, razen če se izjemoma določi drugače glede dolžine meja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Osnovno načelo povrnitve skupnih stroškov v nepravdnem postopku za določitev meje je, da si mejaši stroške delijo skladno z dolžino svojih meja (139. člen ZNP). Tisti mejaš, ki je imel urejeno sorazmerno daljšo mejo, nosi sorazmerno večji, dolžini meje sorazmeren delež stroškov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora nasprotna udeleženka Občina X. predlagateljici povrniti skupne stroške postopka v višini 615,42 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da navedeni stroški obsegajo polovico sodne takse (ki je skupaj znašala 50,00 EUR) in polovico stroškov izvedenca geodetske stroke (ki so znašali 1.180,84 EUR).
2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka Občina X., ki med drugim navaja, da so se udeleženci postopka na naroku dne 11. 3. 2019 dogovorili, da stroške, ki odpadejo na M. M., nosi predlagateljica. Sodišče tega dogovora ni upoštevalo, saj je skupne stroške razdelilo na dva enaka dela, medtem ko bi jih moralo razdeliti na tri dele in 2/3 stroškov naložiti predlagateljici.
3. Predlagateljica je na pritožbo laično odgovorila; iz odgovora (ki v pretežni meri razlaga družinske in druge zadeve, ki nimajo nikakršne neposredne zveze z izpodbijanim sklepom) je razbrati, da predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Nasprotna udeleženka M. M. na pritožbo ni odgovorila.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o stroških nepravdnega postopka za ureditev meje odločilo pravilno, tako upoštevaje 139. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) kot tudi izrecni dogovor strank na naroku, kjer je bila dosežena poravnava. Stranke so se dogovorile, kar poudarja tudi pritožba, da bo predlagateljica plačala tiste stroške postopka, ki bi sicer odpadli na drugo nasprotno udeleženko M. M.
7. Osnovno načelo povrnitve skupnih stroškov v nepravdnem postopku za določitev meje je, da si mejaši stroške delijo skladno z dolžino svojih meja (139. člen ZNP). Tisti mejaš, ki je imel urejeno sorazmerno daljšo mejo, nosi sorazmerno večji, dolžini meje sorazmeren delež stroškov. V obravnavani zadevi se je uredila meja med parcelo 0000 322/1, katere solastnici sta predlagateljica (do 3/4) in druga nasprotna udeleženka M. M. (do 1/4) in dvema parcelama prve nasprotne udeleženke Občine X. (številka 2177 in 2176). Tako sta pri urejanju meje, četudi procesno gledano na različnih straneh, predlagateljica in druga nasprotna udeleženka nastopali skupaj (kot solastnici parcele), na drugi strani pa prva nasprotna udeleženka (občina) kot lastnica drugih dveh parcel, katerih meja se je urejala. Vsaka »stran« urejene meje nosi polovico celotnih skupnih stroškov, v kolikor pa je na eni strani urejene meje več lastnikov ali solastnikov parcel, se stroški njihove strani delijo sorazmerno z dolžinami njihovih mej. Če bi v skladu z načelom iz 139. člena ZNP stroške nosila tudi M. M., to ne bi pomenilo, da bi pritožnica nosila kaj manj stroškov, temveč bi manj stroškov nosila predlagateljica. Do enakega rezultata bi prišli, če bi sešteli dolžine vseh mej na obeh straneh urejenih mej: še vedno bi na občino odpadlo 50 % stroškov, na predlagateljico 3/8 in na M. M. 1/8 vseh skupnih stroškov.
8. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).