Appeal allowed; creditor ordered to pay debtor's costs due to procedural failure and insolvency proceedings.

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani II. točki izreka sklep spremeni tako, da se upniku naloži, da je dolžan dolžniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa plačati 1.537,28 EUR stroškov ugovornega postopka.

II. Upnik je dolžan plačati dolžniku 249,33 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od vročitve tega sklepa.

[JEDRO]

Po določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja neizpodbitna pravna domneva (presumptio iuris et de iure), da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe s potekom osmih dni po objavi te sodne odločbe. Glede na to, da je upnik v konkretnem primeru vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika več kot dve leti po objavi sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad novim dolžnikom, se upoštevajoč prej navedeno neizpodbitno pravno domnevo šteje, da je bil upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dediča kot dolžnikovega pravnega naslednika, seznanjen s tem, da se zoper dediča kot sedanjega dolžnika vodi postopek osebnega stečaja. V tem primeru namreč sklepa o izvršbi (ali nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika) zoper dolžnika ni dopustno izdati, saj ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP (glej prvi odstavek 131. člena in prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP).

Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Ker je bil postopek izvršbe, v katerem so dolžniku nastali stroški, sprožen na podlagi upničinega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika in za upnico ustavitev izvršilnega postopka v konkretnem primeru predstavlja procesni neuspeh, gre za situacijo, ki je enaka tisti, ki jo obravnava prvi odstavek 154. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 15. člena ZIZ in na podlagi katerega je stranka, ki v postopku ni uspela, nasprotni stranki dolžna povrniti stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dediča A. A. ugodilo, sklep o izvršbi z dne 4. 7. 2017 razveljavilo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dediča dolžnika z dne 24. 03. 2017 zavrnilo (I. točka izreka), zavrnilo je predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka (II. točka izreka) in izvršilni postopek ustavilo (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa je dolžnik po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sklepu o nadaljevanju izvršbe obrazloženo ugovarjal iz razlogov zastaranja, negativne dedne mase in uvedbe postopka osebnega stečaja. Upnik je neutemeljeno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe kljub temu, da je vedel, da je terjatev zastarala. Poleg tega je bilo upniku znano, da je novi dolžnik sin dejanskega dolžnika B. B., zato bi terjatev lahko priglasil v zapuščinskem postopku zoper prvotnega dolžnika in se s tem seznanil z obsegom negativne zapuščine. Glede na javno objavljene podatke o začetih postopkih osebnega stečaja in glede na neizpodbojno domnevo v 122. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), bi moral vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (dne 21. 10. 2014), in to celo že več kot 2 leti pred vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika (dne 24. 3. 2017). Upnik je torej ravnal neskrbno, ker ni pridobil podatke o obveznostih in statusu dediča. Glede na navedeno ne gre za situacijo iz 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zato je upnik dolžan dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da je upnik dolžan dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je predlog za izvršbo vložil zoper solidarnega poroka B. B., ki je umrl po začetku izvršilnega postopka, zato je sodišče s sklepom prekinilo izvršilni postopek in ga nadaljevalo zoper novega dolžnika kot dediča pokojnega dolžnika. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe o zastaranju. Prav tako prereka pritožbene navedbe glede obsega zapuščine, ker iz razpoložljivih podatkov upniku ni bila znana vrednost zapuščine. Glede postopka osebnega stečaja pa navaja, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali je dolžnik v postopku osebnega stečaja in predlog za izvršbo zavreči v skladu z določbo 131. člena ZFPPIPP. Zato je izpodbijana odločitev, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka pravilna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je upnik v predmetni zadevi že 4. 11. 2016 1 predlagal nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika, vendar ga je prvostopenjsko sodišče še posebej pozvalo 14. 3. 2017 ali predlaga v predmetni zadevi nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika, kar je ponovno predlagal 24. 3. 2017. Prvostopenjsko sodišče je 4. 7. 2017 izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediča C. C., kar je po začetku postopka osebnega stečaja, ki se je nad dolžnikom začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2014 z dne 25. 4. 2014.

6. Ker je novi dolžnik v ugovoru (iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ) zatrjeval in dokazal, da obveznost pokojnega dolžnika ni prešla na dediča, saj je celotna vrednost podedovanega premoženja negativna, je sodišče prve stopnje (v neizpodbijanem delu sklepa v točki I in III) ugovoru dolžnika ugodilo in razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika z dne 4. 7. 2017 ter upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika z dne 24. 3. 2017 zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo. Kljub temu je sodišče v izpodbijani II. točki izreka sklepa zavrnilo dolžnikov predlog za povrnitev stroškov ugovora, z utemeljitvijo, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka, saj mu upnik stroške ni povzročil neutemeljeno (česti odstavek 38. člena ZIZ), ker iz sklepa o dedovanju ni bila razvidna višina podedovanega premoženja oziroma, da bi bila vrednost tega premoženja negativna, poleg taga pa gre za naključje, ki se je primerilo dolžniku (156. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker sodišče ni ugotovilo, da se zoper dediča vodi postopek osebnega stečaja in bi posledično moralo, na podlagi določb ZFPPIPP, zavrniti predlog za nadaljevanje izvršbe.

7. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna.

8. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških predstavljajo določbe 38. člena ZIZ. V skladu s prvim odstavkom tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik, po petem odstavku 38. člena ZIZ, na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V skladu s šestim odstavkom istega člena pa mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

9. Po določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja neizpodbitna pravna domneva ( presumptio iuris et de iure ), da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe s potekom osmih dni po objavi te sodne odločbe. Glede na to, da je upnik v konkretnem primeru vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika več kot dve leti po objavi sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad novim dolžnikom, se upoštevajoč prej navedeno neizpodbitno pravno domnevo šteje, da je bil upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dediča kot dolžnikovega pravnega naslednika, seznanjen s tem, da se zoper dediča kot sedanjega dolžnika vodi postopek osebnega stečaja. V tem primeru namreč sklepa o izvršbi (ali nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika) zoper dolžnika ni dopustno izdati, saj ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP (glej prvi odstavek 131. člena in prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP) 2 .

10. Glede na navedeno je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika (novega dolžnika) vložil neutemeljeno, poleg tega pa je dolžnik uspel v ugovornem postopku, saj je že pravnomočna odločitev o ugoditvi ugovoru, razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj in razveljavitvi sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper dediča ter posledično ustavitvi izvršilnega postopka. Ni torej pravilna izpodbijana odločitev, po kateri dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, saj so mu bili stroški s strani upnika povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Pri tem je potrebno dodatno upoštevati še splošno pravilo o povračilu stroškov postopka po merilu uspeha strank v postopku glede na njegov izid (določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Določbe 38. člena ZIZ namreč ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti 3 . Ker je bil postopek izvršbe, v katerem so dolžniku nastali stroški, sprožen na podlagi upničinega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika in za upnico ustavitev izvršilnega postopka v konkretnem primeru predstavlja procesni neuspeh, gre za situacijo, ki je enaka tisti, ki jo obravnava prvi odstavek 154. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 15. člena ZIZ in na podlagi katerega je stranka, ki v postopku ni uspela, nasprotni stranki dolžna povrniti stroške.

11. Višje sodišče je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep spremenilo tako, da je upniku naložilo v plačilo dolžnikove stroške ugovornega postopka (3. točka 365. člena in 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi z določbo 15. člena ZIZ). V skladu z Odvetniško tarifo - OT, je dolžnik upravičen do povračila nagrade za ugovor v znesku 2.000 točk (po 6. točki Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT), do 2 % izdatkov za stranko (po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT) in do 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške (po drugem odstavku 2. člena OT). Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), seštevek dolžniku priznanih stroškov odvetniškega zastopanja za ugovor znaša 1.493,28 EUR, kar vse skupaj s plačano sodno takso za ugovor (v znesku 44,00 EUR) znaša 1.537,28 EUR.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šestega odstavka 38. člena ZIZ. Dolžnik je v pritožbenem postopku uspel, kar pomeni, da so mu bili tudi stroški pritožbenega postopka povzročeni neutemeljeno. Upoštevaje seštevek s predmetnim sklepom priznanih stroškov kot vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku (1.537,28 EUR) in relevantne določbe OT, je višje sodišče dolžniku priznalo 200 točk nagrade za pritožbo (po 6. točki Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT), 2% izdatkov za stranko in 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške. Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), seštevek dolžniku priznanih stroškov odvetniškega zastopanja v pritožbenem postopku znaša 149,33 EUR, kar vse skupaj s plačano sodno takso za pritožbo (v znesku 100,00 EUR) znaša 249,33 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1 Kar je še pred pozivom sodišča z dne 14. 3. 2017 ali predlaga nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika.

2 Prim. VSL sklep II Ip 2733/2018 z dne 19. 12. 2018.

3 O tem odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 454/2007.