Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cpg 391/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.391.2019 AI generated

Appeal dismissed in small value dispute; factual review barred by law; only procedural errors allowed.

Case Number VSL Sodba II Cpg 391/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the tenant's appeal against the first-instance judgment ordering payment of rent and costs. The tenant argued that the court erred in fact-finding regarding the availability of the premises and claimed business damages, but the court rejected these claims. The court ruled that in small value disputes, appeals are strictly limited to procedural violations and errors in applying substantive law, explicitly excluding appeals based on alleged factual errors.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 495. člen ZPP; prvi odstavek 458. člen ZPP: V postopkih v sporih majhne vrednosti pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena; pritožba je možna le zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

Keywords

AI generated
small value dispute appeal admissibility factual review barred ZPP small value procedural error only

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni od prejema sodbe plača 1.313,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter izvede predlagane dokaze.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožena stranka na podlagi Pogodbe o najemu poslovnih prostorov z dne 16. 2. 2018 uporabljala dvorano in predverje ... E. v lasti tožeče stranke in (2) da tožena stranka ob zapadlosti ni plačala najemnine po računu št. RA-000 z dne 22. 3. 2018 v višini 1.281,00 EUR.

7. Tožena stranka je v pritožbi navedla, da dvorana v dogovorjenem terminu ni bila prosta in da je bila njena uporaba možna šele v nočnih urah, zato so morali najeti dodatne osebe za nočno delo, kot tudi dodatne prostore za skladišče. Uveljavljala je poslovno škodo v višini 3.000,00 EUR in predlagala, da sodišče ugotovi dejansko stanje.

8. S temi navedbami pritožnica uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz določila prvega odstavka 458. člena ZPP izhaja, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker torej v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

9. Tudi sicer omenjene trditve predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Tožena stranka namreč ni izkazala zakaj jih brez svoje krivde ni ponudila že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine bi jih mogla uveljavljati najkasneje v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), ki pa ga v postopku pred sodiščem prve stopnje ni vložila.

10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

11. Izrek o stroških je odpadel, saj jih nobena od strank ni priglasila.