Appeal dismissed; court upheld bankruptcy administrator's choice of external auditor for business review.

1. Pritožbase zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pritožnik ne izpodbija razlogov, zaradi katerih se je upraviteljica odločila za pregled poslovanja s strani zunanjega izvajalca, pač pa graja odločitev glede konkretnega izvajalca. Konkretni izvajalec ni bil izbran zaradi pritožbeno zatrjevanega sodelovanja s stečajno upraviteljico, pač pa (kot to izhaja iz podatkov v spisu), ker je bil v postopku izbire zunanjega izvajalca najugodnejši. Upraviteljica je pri izbiri izvajalca torej ravnala v korist stečajnega postopka in zagotovila ustrezno strokovnost ob najnižjih možnih stroških.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka in sicer za plačilo stroškov, navedenih v predlogih upravitelja z dne 10.4.2019 in 11.4.2019, ki sta bila sestavni del izreka sklepa sodišča in sta bila objavljena dne 11.4.2019.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil (ločitveni) upnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa. V bistvenem je navedla, da se je za izvedbo pregleda poslovanja s strani zunanjega izvajalca odločila zato, ker je zaradi velikega števila poslovnih dogodkov in zahtevnih računovodskih operacij ocenila, da je potrebno angažirati zunanjega strokovnjaka, pri čemer sama nima dovolj znanj iz področja računovodstva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upraviteljica sodišču predlagala, da dovoli izvedbo revizije poslovanja stečajnega dolžnika za obdobje 12 mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka oziroma za obdobje 36 mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka za dejanja iz 2. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Po njenem prepričanju je bila izvedba pregleda izpodbojnih dejanj nujna, saj je družba v navedenem obdobju poslovala netransparentno in na nenavaden način, pripombe oziroma pomisleke na ta račun pa je v času od začetka stečaja izrazilo tudi več upnikov. Ker je šlo za veliko število poslovnih dogodkov in zahtevnih računovodskih operacij, sama pa nima dovolj znanj iz področja računovodstva, je predlagala angažiranje zunanjega svetovalca, sklicujoč se na določbo 6. točke 7. odstavka 103. čl. ZFPPIPP. Sodišče je s (pravnomočnim) sklepom z dne 5.11.2018 njenemu predlogu ugodilo.

6. Pritožnik ne izpodbija razlogov, zaradi katerih se je upraviteljica odločila za pregled poslovanja s strani zunanjega izvajalca, pač pa graja odločitev glede konkretnega izvajalca. Pri tem spregleda, da izbrani izvajalec ni bil A. M. (ki je bil sicer vodja projekta), pač pa družba B. Svetovanje d.o.o. Izbranemu izvajalcu očita tudi, da je bil vpet v poslovanje s stečajno upraviteljico. Pritožnik tega očitka ni podrobneje pojasnil, zato ni jasno, kako naj bi slednje vplivalo na vprašanje pravilnosti in popolnosti ugotovitev v poročilu o pregledu poslovanja družbe. Višje sodišče se zato do te (pavšalne in nekonkretizirane) pritožbene navedbe ne more opredeliti. Pripominja zgolj to, da konkretni izvajalec ni bil izbran zaradi pritožbeno zatrjevanega sodelovanja s stečajno upraviteljico, pač pa (kot to izhaja iz podatkov v spisu), ker je bil v postopku izbire zunanjega izvajalca najugodnejši. Upraviteljica je namreč pridobila tri ponudbe izvajalcev in izbrala kot najugodnejšega družbo B. Svetovanje d.o.o., in sicer za znesek 11.800,00 EUR. Naveden znesek je bil najnižji, saj sta druga izvajalca podala višji ponudbi. Upraviteljica je pri izbiri izvajalca torej ravnala v korist stečajnega postopka in zagotovila ustrezno strokovnost ob najnižjih možnih stroških.

7. Glede pritožbenega očitka, da izbrani izvajalec ni revizor in torej ne more opravljati revizije poslovanja stečajnega dolžnika, pač pa bi to morala opraviti pooblaščena oseba, višje sodišče pojasnjuje: niti ZFPPIPP niti kak drug zakon ne predvideva, da bi moral finančni pregled oziroma revizijo poslovanja (z namenom pregleda morebitno izpodbojnih dejanj) opraviti (le) pooblaščeni revizor z licenco Slovenskega inštituta za revizijo. A. M. je stečajni upravitelj ter sodni izvedenec finančne stroke, tako da njegova strokovnost ne more biti vprašljiva (tega pritožnik niti ne zatrjuje). Kot izhaja iz pritožbenih navedb, je upnik poročilo pregledal, vendar nanj vsebinsko nima nobenih pripomb, niti v pritožbi v zvezi z njim ne podaja negativnega mnenja. Prav tako ne trdi, da bi izvedba pregleda morebitno izpodbojnih dejanj ne bila nujna ali da družba B. Svetovanje d.o.o. poročila ni izdelala skladno s ponudbo. Iz upraviteljičinega odgovora na pritožbo izhaja, da je bil A. M. po vloženi pritožbi pozvan k dodatnim pojasnilom in je obrazložil, da je na projektu sodeloval kot vodja projekta, pri čemer je pri sami izvedbi projekta sodelovalo tudi več drugih strokovnjakov, med drugim pooblaščena revizorka iz podjetja B. Revizija (konkretno: M. H.). Poudaril je, da ni šlo za klasično revizijo in postopki niso skladni z mednarodnimi računovodskimi standardi, zato revizor za takšne postopke tudi ne daje zagotovila kot pri revidiranju računovodskih izkazov.

8. Ker torej v konkretnem primeru ni šlo za revizijo, izvedeno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, pač pa za pregled dolžnikovega poslovanja z namenom ugotoviti, ali gre za izpodbojna dejanja, pritožbeno izpostavljeno vprašanje, ali je vodja projekta revizor, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.

9. Glede očitkov, da je A. M. opravljal posle za stečajnega dolžnika, je iz upraviteljičinih pojasnil razvidno, da je sodeloval pri poslovanju stečajnega dolžnika (konkretno: pri zaključevanju nujnih poslov), po zaključku poslovanja pa pri stečajnem postopku (razen izvedbe pregleda poslovanja) ni več sodeloval. Zaradi tega je nedvomno bil bistveno bolj informiran o finančno računovodskem stanju pri dolžniku, posledično pa je bil pregled izveden v krajšem času in z manj stroški. Pritožnik ne zatrjuje, da bi zaradi očitanega sodelovanja A. M. poročilo o pregledu poslovanja ne vsebovalo pravilnih ali popolnih ugotovitev, zato dejstvo, da je bil prisoten na primopredaji za prisilno poravnavo v pisarni stečajne upraviteljice ter na sedežu stečajnega dolžnika, za odločitev ne more biti relevantno. Prav tako pa iz njenih pojasnil izhaja, da niti A. M. niti povezana podjetja ne vodijo računovodstva za stečajnega dolžnika, pač pa računovodske storitve opravlja podjetje S. d.o.o.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.