Appeal allowed; administrator's fee request dismissed due to lack of factual basis for amount.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal allowed the Republic of Slovenia's appeal against a first-instance ruling granting an administrator a fee of 1,560 EUR. The administrator had requested this amount based on the Tariff Rules but failed to provide specific factual evidence detailing the scope of additional work performed. Consequently, the court found a procedural violation and quashed the original decision, ordering a retrial where the fee would be limited to the statutory minimum absent further justification.
Legislator headnote
AI generated339.2(14) ZPP; 121.1 ZFPPIP: Where an administrator requests a fee for additional work without providing factual evidence of the work's scope, the court must quash the decision and remand the case, limiting the fee to the statutory minimum if no new evidence is presented.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, (1.) da ima po pravnomočnosti sklepa upravitelj pravico do plačila nadomestila za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti v obdobju od 18.2.2015 do 26.5.2019 v višini 1.560,00 EUR in da (2.) je od navedenega zneska potrebno obračunati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila upnica Republika Slovenija iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog odmeri v višini minimalnega zneska, kot je opredeljen v tretjem odstavku 7. člena Pravilnika, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je po končanem postopku odpusta obveznosti ugodilo upraviteljevemu predlogu za odmero nadomestila za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. Podlaga in merila za odmero nadomestila, ki ga je v predlogu uveljavljal upravitelj, so opredeljena v tretjem odstavku 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik).
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je pri odločanju o višini nadomestila upoštevalo dejansko opravljen obseg dela upravitelja v tem obdobju.
7. Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
8. Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
9. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče o prisojenem znesku navesti razloge in pri tem upoštevati, da v primeru, če upravitelj v svojem (morebiti dopolnjenem) predlogu ne bo ponudil relevantnih trditev glede dejanskega obsega upraviteljevega dela izven sklicevanja na določila zakona, to utemeljuje plačilo upravitelju le v višini predpisanega minimalnega zneska nadomestila.
10. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP in prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.