Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 352/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.352.2019 AI generated

Appeal dismissed; court not bound by administrator's opinion on probation period length in debt relief proceedings.

Case Number VSL Sklep Cst 352/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal against a first-instance decision shortening the probation period in a debt relief proceeding from five to four years. The debtor argued the period was too long compared to a sibling's case and that the administrator's three-and-a-half-year proposal should have been followed. The court ruled that the administrator merely provides an opinion, which the court is not bound by, and the first-instance decision was sufficiently reasoned based on the debtor's specific circumstances.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP); Sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti ni vezano na mnenje upravitelja, temveč samostojno presodi primernost obdobja na podlagi vseh pomembnih okoliščin.

Keywords

AI generated
debt relief proceedings probation period length administrator opinion judicial discretion insolvency law appeal dismissal debt relief

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Upravitelj v postopku odpusta obveznosti poda le mnenje o primerni dolžini preizkusnega obdobja. Nanj sodišče ni vezano. Sodišču prve stopnje se tudi posebej ni treba opredeljevati do mnenja upravitelja in nanj ni treba izrecno odgovarjati. To stori že s tem, ko pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ustrezno utemelji odločitev in se opredeli do pomembnih trditev dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preizkusno obdobje, določeno s sklepom z dne 2. 11. 2018 (p. d. 60), skrajšalo s pet na štiri leta od začetka postopka odpusta obveznosti tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 2. 11. 2022.

2. Pritožnik (dolžnik) se je zoper sklep pritožil in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da določi preizkusno obdobje v trajanju dveh let, kot je v ugovoru proti odpustu obveznosti predlagal sam, oziroma največ treh let in pol, kot je predlagala upraviteljica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določilo preizkusno obdobje petih let. Na ugovor dolžnika je preizkusno obdobje skrajšalo na štiri leta. Sklep ni obremenjen z zatrjevanimi absolutno bistvenimi kršitvami določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Ni treba, da bi se sodišče opredelilo prav do vsake posamezne trditve in pravnega stališča stranke. Zadošča, da iz celotne obrazložitve izhaja, da se je s stališči stranke seznanilo in na pomembne tudi odgovorilo. Iz nadaljnje obrazložitve bo razvidno, da je sodišče prve stopnje sprejeto odločitev utemeljilo z jasnimi in popolnimi razlogi.

5. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusnega obdobja v trajanju štirih let upoštevalo: da so obveznosti visoke (6.822.499,47 EUR), dolžnik jih je prevzemal kot porok za družbo, katere poslovodja je bil, dolžnik je star 43 let in je dela zmožen, po izobrazbi je ekonomist in je zaposlen, prebiva pri mami, to je v hiši, ki ji jo je pred približno sedmimi leti prodal zaradi poplačila obveznosti do bivše žene, prejema neto plačo 900,00 EUR, po dogovoru plačuje preživnino za sina v višini 500,00 EUR, upoštevalo je trenutno znano stanje stečajne mase.

7. Pritožnik navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh pravno pomembnih dejstev, kar ne drži.

8. Tako navaja, da sodišče ni pojasnilo, zakaj ni sledilo predlogu upraviteljice, ki je predlagala, da se preizkusno obdobje določi v trajanju treh let in pol. Upravitelj v postopku odpusta obveznosti poda le mnenje o primerni dolžini preizkusnega obdobja. Nanj sodišče ni vezano. Sodišču prve stopnje se tudi posebej ni treba opredeljevati do mnenja upravitelja in nanj ni treba izrecno odgovarjati. To stori že s tem, ko pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ustrezno utemelji odločitev in se opredeli do pomembnih trditev dolžnika. Enako velja za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti zaradi zmanjšanja preizkusnega obdobja.

9. Pritožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo, da pred začetkom stečajnega postopka ni opravljal poslov, ki bi lahko imeli naravo izpodbojnih poslov, kar je razvidno iz otvoritvenega poročila upraviteljice z dne 11. 6. 2018. Sodišče tudi ni upoštevalo, da v zvezi z nastalimi obveznostmi ni ravnal malomarno ali naklepno, pri tem ga niso vodili nedovoljeni nagibi, tudi ni se zadolžil zaradi pridobivanja luksuznih dobrin temveč zato, da bi gospodarski družbi zagotovil možnost za pridobitev bančnega kredita. Te okoliščine so pomembne, vendar ne tako, kot to predlaga pritožnik. Pomembne so predvsem pri presoji morebitnih ovir za odpust obveznosti. V postopku določitve preizkusnega obdobja pa so te okoliščine pomembne skupaj z vsemi ostalimi okoliščinami, predvsem tudi z višino prevzetih obveznosti.

10. Dejstvo, da je pritožnik zaposlen, ne more znižati trajanja preizkusnega obdobja. Pritožnik si mora prizadevati biti zaposlen in tudi tako znižati dolg, ki presega 6,8 mio EUR (prim. prvi odstavek 399. člena in 401. člen ZFPPIPP).

11. Pritožnik navaja, da je sodišče njegovi sestri, ki je prav tako v postopku osebnega stečaja, določilo preizkusno obdobje v trajanju treh let in pol, zato je v tem postopku določeno preizkusno obdobje predolgo. Pred sodiščem prve stopnje je zatrjeval arbitrarnost, neenakost pred zakonom, ker gre za primerljiva položaja. Pritožnik se ne strinja s sodiščem prve stopnje, da je bila pritožnikova vloga pri zadolževanju V. d. o. o. večja, sodišče prve stopnje je njegovo vlogo kot direktorja napačno ocenilo. Tako kot sestra je tudi on prevzemal poroštva za družbo V. d. o. o. Nadaljnja razlika je tudi, da sestra nima otrok, nima preživninske obveznosti, zato bi moralo sodišče določiti dolžniku krajše preizkusno obdobje kot ga je njej. Višje sodišče je že pojasnilo, da se preizkusno obdobje določa upoštevajoč vse pomembne okoliščine. Sodišče prve stopnje je v sklepu tudi ta del odločitve obrazložilo izredno natančno in pravilno. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je dolžnikova obveznost sicer za malenkost višja kot sestrina, še vedno pa je zelo visoka, ter še, da je bil on direktor družbe, ki se je zadolževala, drugače kot njegova sestra, ki ni bila niti družbenica niti ni sodelovala pri poslovnih odločitvah podjetja. Sedanji mesečni prejemki sestre so nižji, v spisu pa je sodišče prve stopnje tudi zasledilo navedbe o zdravstvenih težavah sestre, ki jih pri pritožniku ni.

12. Pritožnik ponovno izpostavlja, da je preživninski zavezanec, kar sestra ni. Pa tudi sicer meni, da sodišče prve stopnje tega dejstva ni pravilno upoštevalo. Drži, da je pritožnik preživninski zavezanec, vendar pa višje sodišče, ne da bi se sicer opredeljevalo posebej o sicer visokem znesku preživninske obveznosti dolžnika, ki je v stečaju, ponovno poudarja, da so vse ostale okoliščine take, da je poskusno obdobje štirih let primerno. Poudarki, ki jih je dalo sodišče prve stopnje na posamezni pravno pomembni okoliščini, so ustrezni. Sodišče prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo.

13. S tem je višje sodišč odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.