Supreme Court allows review regarding whether administrative consent finality counts as property transfer date under tax law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially approved the applicant's request for a review of a lower court's dismissal of a tax dispute. The applicant argued that the finality of an administrative consent, required for the property transfer contract's validity, should determine the transfer date for tax purposes under Article 102 of the Income Tax Act. The court granted the review because this interpretation of the transfer timing is a significant legal question affecting uniform practice for similar cases involving conditional contracts.
Legislator headnote
AI generatedArticle 102 of the Income Tax Act; Article 367.a(1) and 367.c(3) of the Act on Legal Proceedings: The Supreme Court may permit a review when the case raises a significant legal question regarding the interpretation of a statutory provision that impacts uniform judicial practice and has not yet been adjudicated by the Supreme Court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se za odsvojitev premoženja po 102. členu ZDoh-2 lahko šteje pravnomočnost soglasja (upravne odločbe), ki je zakonski pogoj za veljavnost pogodbe?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se za odsvojitev premoženja po 102. členu ZDoh-2 lahko šteje pravnomočnost soglasja (upravne odločbe), ki je zakonski pogoj za veljavnost pogodbe?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42153-364/2018-3 z dne 28. 3. 2018, s katero je bila kot prepozna zavržena njena vloga za odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri odsvojitvi kapitala.
2. Iz sodbe izhaja, da je za določitev roka, do katerega mora davčni zavezanec priglasiti odsvojitev kapitala davčnemu organu, bistven trenutek odsvojitve kapitala, ki je urejen v 102. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Po navedeni določbi je čas odsvojitve določen glede na pravni temelj odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos kapitala, je čas odsvojitve vezan izključno na datum sklenitve pogodbe. V obravnavani zadevi je bila Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja in darilna pogodba za primer smrti nesporno sklenjena 13. 12. 2016, zato izpodbijana odločitev temelji na stališču, da je bila priglasitev z dne 28. 2. 2018 opravljena prepozno. Sklicevanje na pogodbeno dogovorjen odložni pogoj je sodišče prve stopnje zavrnilo s pojasnilom, da pogodba, sklenjena pod odložnim pogojem, ki se pozneje izpolni, učinkuje od trenutka sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje stranka ne izhaja kaj drugega, česar pa tožnik v tožbi ni zatrjeval.
3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje razlage določbe 102. člena ZDoh-2 glede trenutka odsvojitve kapitala v primeru, ko je soglasje upravnega organa pogoj za veljavnost pogodbe, s katero je kapital odsvojen. Navedeno vprašanje je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se nanaša vse primere odsvojitve kapitala na podlagi pravnega posla, katerega veljavnost je odvisna od izpolnitve zakonsko določenih pogojev, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo.
6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.