Appeal dismissed; company statute must explicitly provide for procurator appointment per ZGD-1.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to register a procurator for a company. While the court acknowledged that the law allows appointing a procurator even without a specific statutory procedure, it found the appellant's argument flawed because their founding document (statute) did not even mention the appointment of a procurator. Consequently, the court ruled that the absence of any provision for a procurator in the statute precludes its registration.
Legislator headnote
AI generated32. - 38. členov Zakona o gospodarskih družbah; Prokura mora biti v aktu o ustanovitvi družbe predvidena, saj če statut ne določa imenovanja prokurista, ni podlage za njeno vpis v sodni register.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je registrsko sodišče zavrglo predlog predlagatelja za vpis sprememb v sodni register (vpis spremembe zastopnika oziroma prokurista). Zavzelo je stališče, da vpis prokure v sodni register ni mogoč, če v aktu o ustanovitvi ni določeno, da ima družba prokurista.
2. Predlagatelj z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodišče prve stopnje si napačno razlaga prvi odstavek 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Citirani člen določa samo, da lahko družba podeli prokuro po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Teorija in sodna praksa sta si enotni, da je podelitev prokure mogoča ne glede na to, da postopek podelitve prokure v aktu o ustanovitvi ni urejen. Pritožnik se sklicuje na komentar ZGD-1 k citirani zakonski določbi, iz katerega izhaja, da o podelitvi prokure odloča poslovodstvo družbe, če pravila družbe v skladu z zakonom za to ne določajo drugačnega postopka. Ker statut predlagatelja ne določa drugačnega postopka podelitve prokure, je logična razlaga, da o njeni podelitvi odloča poslovodstvo.
3. Pritožnica se v tem kontekstu sklicuje na sodno prakso in pravno teorijo in dodaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, zato ga je treba razveljaviti ter vpis prokurista v sodni register dopustiti.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339 v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 39. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP in 19. členom Zakona o sodnem registru – nadaljevanju ZSReg). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
6. Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
7. Ker v statutu predlagatelja imenovanje pooblaščenca družbe - prokurista (sploh) ni predvideno, sodišče prve stopnje predlogu pravilno ni ugodilo.
8. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg).