Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sodba I U 2570/2018-5 ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2570.2018.5 AI generated

Administrative court dismisses free legal aid request for constitutional complaint drafting as already decided matter.

Case Number UPRS Sodba I U 2570/2018-5
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's request for free legal aid regarding the drafting and filing of a constitutional complaint. The plaintiff argued that the request for special free legal aid for constitutional complaints should be granted without assessing standard eligibility criteria, citing specific Ministry guidelines. The court ruled that since a final decision on the same administrative matter had already been made, the factual and legal basis for the request had not changed, rendering the new application inadmissible under the Administrative Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; When an administrative matter has already been finally decided, a subsequent request for free legal aid based on the same facts and legal grounds is rejected as the underlying issue is no longer subject to review.

Keywords

AI generated
free legal aid constitutional complaint administrative procedure res judicata legal aid eligibility administrative court repeated application

Cited Legislation

AI generated
4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku
prvega odstavka 63. člena ZUS-1
Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
prvega odstavka 59. člena ZUS-1
24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči
26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je v predmetni zadevi prosil za pravni posvet v zvezi s sestavo in vložitvijo ustavne pritožbe, kot obliko oziroma vrsto pomoči pa je navedel prvi pravni nasvet; pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet.

Sestava ustavne pritožbe brez pravnega svetovanja sploh ni mogoča, tako da tudi odločanje o prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe in zastopanje po naravi stvari vsebuje tudi odločanje o pravnem svetovanju v zvezi s tem dejanjem.

Glede na to je po presoji sodišča toženka pravilno odločila, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila ter posledično prošnjo zavrgla.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v ... (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 3. 12. 2018 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravni posvet v zvezi s sestavo in vložitvijo ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v ..., opr. št. IV K 24187/2015 z dne 1. 2. 2016, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. VI Kp 24187/2015 z dne 26. 5. 2016. Toženka je vpogledala v odločbo Bpp 2591/2018 z dne 5. 10. 2018, iz katere izhaja, da je bila prosilcu zavrnjena prošnja za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v ... opr. št. K 24187/2015 z dne 1. 2. 2016, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. VI Kp 24187/2015 z dne 26. 5. 2016. Ker je bilo torej o isti upravni zadevi že odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga pa sta ostali isti, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prošnjo zavrgla.

2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravni nasvet v zvezi s sestavo in vložitvijo ustavne pritožbe zoper citirano sodbo Okrožnega sodišča v .... Ta prošnja ni bila obravnavana v skladu z zakonodajo in Navodili za obrazec BPP št. 1, kjer pod vrsto BPP posebna brezplačna pravna pomoč piše - posebna - brezplačna pravna pomoč se brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dodeli v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami. Tožnik meni, da za dodelitev BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo ustavne pritožbe izpolnjuje vse te zahtevane pogoje. Nadalje ne drži, da je pravna podlaga za odločanje ista, saj v prošnji navaja, da naproša za pravno svetovanje in ne za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, kot je navajal v prejšnji vlogi. Razlika je bistvena. Samo zato, ker je pristojno sodišče zavrnilo prošnjo za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, mu ne bi smelo avtomatsko zavrniti prošnje za pravno svetovanje, ki presega pravni nasvet. Želi, da o ustavni pritožbi strokovno mnenje poda odvetnik, ki naj jo po potrebi tudi vloži, za kar ima tožnik zadostna finančna sredstva. Toženka ni odločala nepristransko oziroma tako, kot bi ravnal njegov odvetnik. Če bi navedba toženke držala, potem v navodilih za izpolnjevanje prošnje za dodelitev BPP pod oblikami ne bi bila navedena možnost za pravno svetovanje, ki presega prvi nasvet, saj bi potem to funkcijo prevzela služba BPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

3. Tožba ni utemeljena.

4. Med strankama je nesporno, da je bila v zadevi Bpp 2591/2018 pravnomočno zavrnjena tožnikova prošnja z dne 3. 10. 2018 za dodelitev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v ..., opr. št. IV K 24187/2015 z dne 1. 2. 2016, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. VI Kp 24187/2015 z dne 26. 5. 2016.

5. Tožnik je v predmetni zadevi prosil za pravni posvet v zvezi s sestavo in vložitvijo ustavne pritožbe, kot obliko oziroma vrsto pomoči pa je navedel prvi pravni nasvet; pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Prosil je torej za prvi pravni nasvet, ki ga ZBPP navaja v 25. členu ZBPP, in za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Za prvi pravni nasvet se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o (...) pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe (prvi odstavek 25. člena ZBPP). Pravno svetovanje v smislu prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP pa pomeni preučitev dejanskega in pravnega položaja zadeve oziroma ustreznih pravnih predpisov, ki se tičejo obravnavane zadeve in seznanitev upravičenca s pravnimi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegovo situacijo, v zvezi s katero prosi za pravno svetovanje.

6. Po presoji sodišča prošnja za dodelitev BPP za sestavo ustavne pritožbe in za zastopanje v postopku, ki teče po vloženi ustavni pritožbi, nujno vsebuje tudi prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje v zvezi s to ustavno pritožbo. Prav tako ta oblika BPP zajema prvi pravni nasvet. Oseba, ki naj nudi pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z ustavno pritožbo po šesti alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP, mora namreč najprej proučiti dejanske in pravne okoliščine zadeve, saj je to pogoj, da spozna vsebino zadeve in se posledično lahko posvetuje z zastopanim, mu pojasni njegov pravni položaj in na tej podlagi sploh pripravi oziroma sestavi ustavno pritožbo (ali pa tudi ne, če po proučitvi zadeve oceni, da ni smotrna oziroma upravičena). Vse našteto predstavlja pravno svetovanje. Sestava ustavne pritožbe brez pravnega svetovanja torej sploh ni mogoča, tako da tudi odločanje o prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe in zastopanje po naravi stvari vsebuje tudi odločanje o pravnem svetovanju v zvezi s tem dejanjem.

7. Glede na to je po presoji sodišča toženka pravilno odločila, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila ter posledično prošnjo zavrgla (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

8. Tega ne spremeni sklicevanje tožnika na tekst Navodil za izpolnjevanje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih je k obrazcu za BPP pripravilo Ministrstvo za pravosodje. V točki III Podatki o zadevi, Vrste brezplačne pravne pomoči, je res navedena tudi posebna BPP, ki se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in (...). Navodila Ministrstva za pravosodje niso predpis, ki bi ga bila toženka dolžna upoštevati, prav tako pa jih ni dolžno upoštevati sodišče. Očitno je, da so bila navodila pripravljena v času, ko je ta oblika pravne pomoči še obstajala. V času, ko je tožnik vložil prošnjo in v času odločanja o njegovi prošnji te oblike pravne pomoči ni več, saj je bil peti odstavek 24. člena ZBPP, ki je vseboval tekst, kakršnega opisuje tožnik (in se še vedno nahaja v Navodilih Ministrstva za pravosodje), z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZBPP-C spremenjen. Upoštevaje to spremembo se sedaj glasi: "Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena."

9. Kot je bilo že pojasnjeno, pa je bila tožniku BPP za pravno svetovanje (in zastopanje) v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v ..., opr.št. IV K 24187/2015 z dne 1. 2. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. VI Kp 24187/2015 z dne 26. 5. 2016 pravnomočno zavrnjena v zadevi Bpp 2591/2018.

10. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.