Supreme Court dismisses layperson's appeal against second-instance ruling due to lack of lawyer representation.

Vloga se zavrže.

[JEDRO]

Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Enako je nedovoljena v smislu predloga za dopustitev revizije kot izrednega pravnega sredstva, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks in odločilo, da se njegov ugovor zoper plačilni nalog zavrne. Sodišče druge stopnje je s sklepom zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

2. Dolžnik je zoper odločbo sodišča druge stopnje na Vrhovno sodišče podal laično vlogo, ki jo je poimenoval „pritožba“. V njej navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je prava neuka stranka in bi ga moralo pozvati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Gre za pravico do sodnega varstva in enakega varstva pravic. Sodišče je s pogojevanjem plačila sodne takse kršilo Ustavo RS, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo. Sodišče ga je bilo dolžno ponovno pozvati na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Za dolžnika je višina sodne takse previsoka, saj ogroža njegovo eksistenco. Pri tem se obširno sklicuje na Ustavo RS, Zakon o sodiščih, Zakon o sodnih taksah, Kazenski zakonik, mednarodne pogodbe in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

3. Vrhovno sodišče je dolžnika pozvalo, naj ob dejstvu, da nima odvetnika, opredeli naravo vloge, sicer jo bo štelo za predlog za dopustitev revizije. Na poziv je dolžnik podal dopolnitev, iz katere je razvidno, da pri podani vlogi vztraja. Dodatno je pojasnil še, da uspeh vloge ne sme biti pogojen z dejstvom, da nima odvetnika oziroma opravljenega pravniškega državnega izpita, kar je podkrepil s sklicevanjem na Ustavo RS, zakone in mednarodne pogodbe.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Enako je nedovoljena v smislu predloga za dopustitev revizije kot izrednega pravnega sredstva, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranka sme pravdna dejanja izjemoma opravljati tudi sama, če ima opravljen pravniški državni izpit, česar dolžnik ni izkazal, njegova postulacijska nesposobnost pa je tako neodpravljiva (četrti odstavek 86. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče dodaja, da dolžnikove posplošene navedbe, pomisleki in obsežno kopiranje pravnih določb ne vzbudijo dvoma v ustavnost spornih institutov, kar velja tako glede obstoja sodnih taks kot tudi glede obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu pred revizijskim sodiščem. Navsezadnje je prav Ustavno sodišče to problematiko že obširno obravnavalo in zaključilo, da država lahko pogojuje dostop do sodišča tako s plačilom sodne takse 1 kot tudi z obveznim zastopanjem po odvetniku. 2 Sporna instituta je treba eksistencialno povezovati z možnostjo oprostitve plačila sodnih taks oziroma brezplačno pravno pomočjo, s čimer pravni red sistemsko naslavlja prav tovrstne situacije, na katere opozarja dolžnik. Na zaključek tudi ne vplivajo našteti primeri iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ker niso konkretizirani z vidika pomena za to zadevo.

7. Ker dolžnikova vloga niti smiselno ni dovoljena v nobeni izmed opisanih pojavnih oblik, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (367.č člen ZPP, drugi odstavek 374. člena ZPP in 377. člen ZPP).

1 Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča U-I-112/98 (6. točka obrazložitve).

2 Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča U-I-137/00, U-I-69/07-9 in U-I-277/09.