Appeal dismissed because plaintiff failed to value the claim after amending the lawsuit, losing review rights.

I. Revizija se zavrže.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Zaradi opustitve ocene vrednosti spornega predmeta glede spremenjene tožbe si druga tožnica ni zagotovila pravice do revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so s tožbo zahtevali, da se ugotovi absolutna ničnost sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani z opr. št. D 311/81 z dne 9. 5. 1985 po dne 2. 9. 1981 umrlemu A. A.. Po pozivu sodišča z dne 24. 6. 2014 so tožbo popravili na način, da so zahtevali, da se ugotovi, da je sklep z opr. št. D 311/81, na podlagi katerega so postali dediči B. A. do višine 4/16, C. A. do višine 7/16, D. A. do višine 1/16, E. A. do višine 1/16, F. A. do višine 1/16, G. A. do višine 1/16 in H. A. do višine 1/16 celotne zapuščine, vknjižene pri vl. št. 178, k. o. ..., in pri vl. št. 1027, k. o ..., absolutno ničen. Hkrati so predlagali, da se odredi izbris solastnih deležev na osemindvajsetih nepremičninah za solastnike E. A., B. A., I. A., J. A. in K. A. ter izda dopolnilni sklep o dedovanju. Tožniki so tožbo nato še večkrat spremenili. Z vlogo z dne 17. 10. 2016 so jo spremenili na način, da so zahtevali, da se ugotovi, da je L. A. zakoniti dedič prvega dednega reda po pok. A. A. in da so jim tožene stranke dolžne izstaviti zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (v nadaljevanju listina) na triintridesetih nepremičninah (v nadaljevanju sporne nepremičnine). Glede spornih nepremičnin so zahtevali, (1) da je prva tožena stranka dolžna izstaviti listino, s katero izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri njej solastnem deležu do 3/64 vknjiži lastninska pravica v korist druge do četrte tožeče stranke, pri vsaki do deleža 1/3; (2) da je druga tožena stranka dolžna izstaviti listino, s katero izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri njej solastnem deležu do 3/64 vknjiži lastninska pravica v korist druge do četrte tožeče stranke, pri vsaki do deleža 1/3; (3) da je tretja tožena stranka dolžna izstaviti listino, s katero izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri njej solastnem deležu do 1/4 vknjiži lastninska pravica v korist druge do četrte tožeče stranke, pri vsaki do deleža 1/3.

2. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe. Predlog za dopustitev stranske intervencije na strani tožnikov in predlog za prekinitev postopka je zavrnilo. V delu, s katerim so tožeče stranke zahtevale, da se ugotovi, da je L. A. zakoniti dedič prvega dednega reda po pok. A. A., je tožbo zavrglo. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da so tožeče stranke dolžne toženim strankam povrniti pravdne stroške. Sodišče je pojasnilo, da sta tretja in četrta tožeča stranka zakonita dediča po pokojnem L. A. na podlagi sklepa o dedovanju z opr. št. D 354/2006 in da se je druga tožnica (hčerka L. A.) dedovanju po očetu odpovedala v korist sodedičev.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo druge do četrte tožeče stranke zavrnilo. Pojasnilo je, da je L. A. sodeloval kot dedič v zapuščinskem postopku po pok. A. A. in kot posvojenec uveljavljal dedno pravico kot dedič prvega dednega reda. V tem primeru bi dedoval celotno zapuščino. Na zapuščinski obravnavi pa je tretja tožena stranka predložila pravnomočno odločbo, iz katere izhaja, da je bila pogodba o posvojitvi pravnomočno razvezana. L. A. takrat ni ugovarjal, da odločba o razvezi pogodbe o posvojitvi ni veljavna in tudi ni vložil pritožbe zoper sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedoval kot zapustnikov nečak. Sodišče je še pojasnilo, da so tožeče stranke uveljavljale zahtevek na dednopravni podlagi in da je tožbeni zahtevek na podlagi 141. člena Zakona o dedovanju zastaral.

4. Druga tožnica je zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo. Predlagala je spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane odločbe. V uvodu revizije je vrednost spornega predmeta ocenila na 412.332,37 EUR.

5. Tožene stranke so odgovorile na revizijo in predlagale, da jo Vrhovno sodišče zavrne.

Presoja dovoljenosti revizije

6. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če revizija po tej določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP). Ob spremembi tožbe mora tožeča stranka že takrat navesti vrednost spremenjenega predmeta. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZPP je pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom odločilna tista vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi oz. spremembi tožbe. 1

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 131/2014 z dne 21. 7. 2014 ocenilo vrednost spornega predmeta glede zahtevka za ugotovitev absolutne ničnosti sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani z opr. št. D 311/81 z dne 9. 5. 1985 in izbrisa solastniških deležev dedičev v zadevi D 311/81. V zvezi z zahtevkom za ugotovitev absolutne ničnosti sklepa o dedovanju je vrednost spornega predmeta določilo na 306.852,00 EUR, v zvezi z zahtevkom za izbris solastnih deležev dedičev pa na 105.480,37 EUR. Dne 17. 10. 2016 so tožeče stranke tožbeni zahtevek spremenile na način, da so zahtevale, da se ugotovi, da je L. A. dedič po pok. A. A., in da so tožene stranke dolžne drugi do četrto tožeči stranki izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis v zemljiško knjigo na triintridesetih nepremičninah, in sicer pri vsaki do deleža v višini 1/3. Čeprav so tožeče stranke spremenile tožbo, vrednosti spornega predmeta za spremenjeni tožbeni zahtevek nisi navedle. Zaradi opustitve ocene vrednosti spornega predmeta glede spremenjene tožbe si druga tožnica ni zagotovila pravice do revizije. Ne glede na to Vrhovno sodišče pojasnjuje, da revidentko veže pravnomočni sklep o dedovanju po pok. A. A. in je zahtevek za ugotovitev, da je L. A. dedič prvega dednega reda po pok. A. A. nedovoljen.

8. Vrhovno sodišče je revizijo na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo. Odločitev, da druga tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to, da tožene stranke v odgovoru na revizijo na nedovoljenost revizije niso opozorile, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP odločilo, da stroški odgovora na revizijo niso bili potrebni za pravdo in so jih tožene stranke dolžne kriti same.

1 Sklep VS RS z dne 20. 9. 2007, opr. št. II Ips 541/2007.