Appeal court allows installment court fee payment for low-income debtor, correcting first instance's strict interpretation of statutory thresholds.

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dolžnici dovoli obročno plačilo sodne takse za ugovor v treh obrokih kot sledi:

- 20,00 EUR v 15 dneh od prejema novega plačilnega naloga,

- 20,00 EUR v 45 dneh od prejema novega plačilnega naloga,

- 15,00 EUR v 75 dneh od prejema novega plačilnega naloga,

in se plačilni nalog VL 124006/2018 z dne 28. 1. 2019 razveljavi.

[JEDRO]

Namen oprostitve plačila sodne takse je omogočiti upravičencem dejanski dostop do sodišča in zagotavljati, da za osebe slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ni nepremostljiva ovira za sodno varstvo posameznikovih pravic. Ta ustavnopravni vidik, ki izhaja iz pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (prvi odstavek 23. člena in 25. člen Ustave) je pravilno upoštevati pri razlagi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki opredeljuje upravičenost prosilca do taksne oprostitve, odloga in obročnega plačila.

Sodišče prve stopnje je naveden pravni standard razlagalo prestrogo. Prag dvakratnika minimalnega dohodka (smiselno drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP) ni ostra meja dopustnosti vsakršne taksne omilitve v najširšem smislu (tudi dovolitve obročnega plačila sodne takse), kot je razumeti sodišče prve stopnje, ampak gre le za zakonsko (izpodbojno) domnevo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za obročno plačilo sodnih taks.

2. Dolžnica v laični pritožbi pojasnjuje svoj premoženjski položaj in mesečne finančne obremenitve ter se zavzema za obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Namen oprostitve plačila sodne takse je omogočiti upravičencem dejanski dostop do sodišča in zagotavljati, da za osebe slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ni nepremostljiva ovira za sodno varstvo posameznikovih pravic. Ta ustavnopravni vidik, ki izhaja iz pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (prvi odstavek 23. člena in 25. člen Ustave) je pravilno upoštevati pri razlagi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki opredeljuje upravičenost prosilca do taksne oprostitve, odloga in obročnega plačila.

5. Sodišče prve stopnje je naveden pravni standard razlagalo prestrogo. Prag dvakratnika minimalnega dohodka (smiselno drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP) 1 ni ostra meja dopustnosti vsakršne taksne omilitve v najširšem smislu (tudi dovolitve obročnega plačila sodne takse), kot je razumeti sodišče prve stopnje, ampak gre le za zakonsko (izpodbojno) domnevo. 2

6. Navedeno domnevo je zakonodajalec upošteval (le) pri celotni taksni oprostitvi, saj je (ne glede na zakonsko opredeljen pravni standard za taksno oprostitev) do nje upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Kar pa ne pomeni, da stranka ne more biti oproščena sodne takse ali plačati takse v obrokih tudi, če naveden prag presega in pomembne okoliščine posameznega primera potrjujejo, da bodo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. 3 Da je temu tako, izhaja že iz zakonske zahteve, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine primera (peti odstavek 11. člena ZST-1).

7. Sodišče prve stopnje je upoštevalo le mesečni prihodek na družinskega člana, ki v obravnavani zadevi znaša 872,21 EUR, pri tem pa ni upoštevalo, da je dolžnica izkazala mesečno obremenitev navedenih prihodkov vsaj v zatrjevani višini 597,67 EUR. Navedeno okoliščino bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati najmanj pri presoji, ali ta vpliva na možnost takojšnjega plačila sodne takse, ne da bi bilo ogroženo preživljanje dolžnice in članov njene družine. Sodišče druge stopnje meni, da gre za okoliščino, ki utemeljuje predlog dolžnice za obročno plačilo sodne takse v treh obrokih, kar je tudi sama ocenila, da ne bo ogrozilo njenega preživljanja. V položaju, ko so družinski prihodki blizu navedenega zakonskega praga dvakratnika minimalnega dohodka, obročno plačilo učinkovito omili občuten vpliv na družinski proračun s tem, da ga mesečno obremeni sorazmerno prihodkom. V obravnavanem primeru, ko so prihodki dodatno obremenjeni, je naveden vidik toliko bolj pomemben.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep spremenilo kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Dvakratnik minimalnega dohodka znese 785,50 EUR.

2 Zakonodajalec je uporabil dikcijo „šteje se“, pri tem pa ni navedel, da ni dopustno ugotoviti drugače v konkretnem primeru.

3 Če bi bil zakonodajalčev namen v strogi določitvi praga taksne oprostitve, ne bi uporabil pravnega standarda. Da je lahko dopustna oprostitev tudi, če je prag dvakratnika minimalnega dohodka presežen, izhaja tudi iz dikcije šestega odstavka 11. člena ZST-1: „Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ...“ V prvem odstavku opredeljen standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje po pojasnjenem ni nujno vezan na dvakratnik minimalnega dohodka.