Appeal dismissed; request for recusal rejected as untimely, incomprehensible, and procedurally improper under ZPP. Appeal dismissed; request for recusal rejected as untimely, incomprehensible, and procedurally improper under ZPP.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev sodnika šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo).

Sodni red določa, da se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje (le) sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda), v primerih, ko je bila zadeva razveljavljena, pa se ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (posebno pravilo iz 159. člena Sodnega reda).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodnica višjega sodišča zavrgla zahtevo dolžnika za izločitev nje in poimensko nenavedenih višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. V delu, v katerem zahteva izločitev poimensko nenavedenih sodnikov, je njegovo zahtevo ocenila za nepopolno, v delu, v katerem zahteva izločitev razpravljajoče sodnice, pa nerazumljivo in nepopolno, saj ni navedel konkretnih okoliščin, s katerimi bi utemeljeval izločitev sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Če pa bi bilo treba novo zahtevo šteti za bistveno enako kot prvo, pa je o njej že pravnomočno odločeno, saj je dolžnik predhodno že vložil podoben predlog za izločitev sodnikov. Vse to utemeljuje zavrženje zahteve za izločitev sodnice že s strani razpravljajoče sodnice (šesti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O izločitvi ostalih poimensko navedenih sodnikov ni odločala, ker jim zadeva ni bila dodeljena v reševanje.

2. Dolžnik je vložil „pravočasno pojasnilo proti ničnemu neizvršljivemu sklepu“. Navedbe v sklepu označuje za neresnično podtikanje, saj je predlagal le, naj o pritožbi zoper plačilni nalog samostojne sodniške pomočnice ne bi odločali imenovana sodnica poročevalka in poimensko imenovani sodniki višjega sodišča zaradi nepravnih stališč v njegovo škodo. Sodnica nima pooblastila in pristojnosti za zavrženje. Tako pooblastilo ima predsednik sodišča, pred tem pa mora „izločani“ sodnik podati izjavo, obenem pa prenehati z delom. Predsednik sodišča se izmika odločanju o izločitvi. Tako predsednik sodišča kot sodnica sta zlorabila pooblastila in pristojnosti. Ni jasno, kako lahko vedno isti sodnik odloča o pritožbi kljub jasnim zakonskim določilom o dodeljevanju zadev. Po delno nejasnih navedbah nato dolžnik nadaljuje o negativnem odločanju vrhovnih sodnikov in „da o pojasnilu domnevnega dolžnika ne odločajo Florjančič Damjan, predsednik Vrhovnega sodišča RS, Frantar Gašper Anton., Betteto Nina, Štravs Rudi in ostali sodniki.“ 1 Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep „razveljavi in spremeni tako, da v celoti ugodi pojasnilu domnevnega dolžnika“ in mu prizna stroške tega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik je vlogo poimenoval pojasnilo. Ker pa v njej izpodbija pravilnost sklepa, s katerim je sodnica višjega sodišča zavrgla njegov predlog za izločitev nje in poimensko nenavedenih višjih sodnikov, in jasno predlaga njegovo razveljavitev, vloga po vsebini predstavlja pritožbo zoper ta sklep. Kot tako jo je Vrhovno sodišče tudi obravnavalo.

5. Po sedmem odstavku 72. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) zoper sklep, s katerim predsednik senata s sklepom zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe. To pomeni, da se sme sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP), obenem pa tudi, da izpodbijanje tega sklepa ni izključeno (zakon namreč ne določa, da zoper sklep ni pritožbe), ampak je le časovno odloženo in pridržano na izpodbijanje skupaj s končno odločbo. Ker v tem (izvršilnem) postopku končne odločbe ne bo, in bi bila zato dolžniku pravica do pritožbe zoper sklep sploh onemogočena (saj do situacije, ko bi dolžnik lahko vložil ti. pridržano oziroma nesamostojno pritožbo, ne bo prišlo), je pojasnilo sodišča druge stopnje pravilno in v skladu z ustavnopravnim jamstvom pavice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Pritožba dolžnika je zato dovoljena, ni pa utemeljena.

6. Pritožnik navaja, da o izločitvi višjega sodnika odloča predsednik višjega sodišča, potem ko dobi izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva. To je res pravilo (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo). Pritožnik je predlagal, da o pritožbi ne odloča poimensko navedenih deset sodnikov, med katerimi je tudi sodnica, ki je sklep izdala, predlog za izločitev pa zaključil z „vsi višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani“. Glede na takšen obseg zahteve in dejstvo, da razen pavšalnega očitka ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev, zaradi česar je predlog nepopoln, ni videti ovir za postopanje višje sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP, po katerem je nepopolno ter nerazumljivo vlogo (delno – v delu, ki se tiče nje in neimenovanih sodnikov) sama zavrgla.

7. Dejstvo, da o dolžnikovih pravnih sredstvih odloča isti sodnik (isti sodniki), je mogoče pripisati pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje (le) sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda), v primerih, ko je bila zadeva razveljavljena, pa se ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (posebno pravilo iz 159. člena Sodnega reda). Konkretna zadeva je bila torej v skladu s Sodnim redom dodeljena isti sodnici poročevalki kot ob prejšnjem odločanju (preostala sestava senata pa je odvisna od letnega razporeda dela sodišča). Kakšnih konkretnejših pomislekov v zvezi z dodeljevanjem zadev pa pritožnik ne izraža.

8. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba dolžnika ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), s tem pa je zavrnilo tudi v pritožbi vsebovano zahtevo za povrnitev stroškov.

1 Ker po pravilih letnega razporeda sodnic in sodnikov Vrhovnega sodišča zadeva ni bila dodeljena niti v senatu ni sodeloval noben od poimensko navedenih sodnikov, ni bilo treba predhodno odločati o predlogu za izločitev sodnikov.