Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 305/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.305.2019 AI generated

Bankruptcy court dismisses debtor's appeal for debt relief due to confirmed failure to report job search.

Case Number VSL Sklep Cst 305/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the debtor's appeal and upheld the first-instance decision to halt the debt relief procedure. The debtor admitted during the hearing that he failed to monthly report his job search activities to the administrator despite explicit warnings, and he did not inform her of his 2018 job loss. The court ruled that the debtor knowingly violated his statutory reporting obligations under the Insolvency Act and could not expect to ignore these duties without consequence.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 401. člen; ZFPPIPP 383. b člen; ZFPPIPP 384. člen: A debtor who knowingly fails to report job search activities or employment termination to the administrator commits a breach of duty sufficient to halt the debt relief procedure.

Keywords

AI generated
debt relief procedure insolvency act obligations job search reporting bankruptcy administrator debtor duty compliance

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik je na naroku sam potrdil, da je bil obveščen o svojih obveznostih. Prav tako je iz elektronskih sporočil, priloženih k ugovoru proti odpustu obveznosti, tudi razvidno, da ga je upraviteljica še dodatno pozivala, da ji pošlje poročilo o aktivnostih, da bi našel zaposlitev. To pa pomeni, da je prav dobro vedel, kakšne so njegove obveznosti. Pričakovanje, da bo lahko pozive upraviteljice ignoriral brez posledic, pa nima nikakršne podlage. Dolžnik je svoje obveznosti poznal, pa jih ni izpolnjeval, prav tako pa tudi iz njegovih navedb ni razvidno, da bi si sploh iskal kakršnokoli službo, razen pri podjetju T. d.o.o.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo, ker dolžnik v letu 2018 in v letu 2019, ko ni bil zaposlen, upraviteljice ni mesečno obveščal o iskanju zaposlitve, čeprav je bil na to izrecno opozorjen, kar je potrdil tudi dolžnik. S tem je kršil določbo 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Prav tako upraviteljice ni obvestil o tem, da mu je prenehalo delovno razmerje v letu 2018. S tem je kršil 383. b člen in šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP.

3. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bil pri podjetju T. d.o.o. zaposlen že v letu 2017, vendar pa ni prišlo do sklenitve pogodbe o delovnem razmerju, za ves čas dela pa je prejel cca. 400,00 EUR. Dolžnik je zaradi neplačil kupcev zapadel v velike finančne težave, zato se je odločil za osebni stečaj, brez ustreznih znanj, še manj pa finančnih možnosti, da bi lahko poiskal ustrezno strokovno pomoč. Zaradi pritiskov je delal cele dneve in zalagal denar za gorivo, bil je pod velikim psihičnim pritiskom in v stresu, nesposoben spremljati, sploh pa razumeti določila, ki jih nalaga 401. člen ZFPPIPP. Ni bil sposoben dojemanja obveznosti stečajnega postopka, še manj odgovornosti, ki iz tega izhaja. Zato prosi, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dolžnika pozove na dopolnitev manjkajoče dokumentacije.

4. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da je finančno situacijo podjetja T. d.o.o. dobro poznal, saj je bilo po vedenju upraviteljice v lasti njegovega brata. Vsekakor je imel možnost iskati zaposlitev drugje. Podjetje T. d.o.o. je šlo v stečaj 19. 1. 2019. V vsem tem času dolžnik ni predložil nikakršnih dokazil o iskanju službe. S svojimi obveznostmi pa je bil dolžnik večkrat seznanjen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Upraviteljica je ugovor proti odpustu obveznosti vložila, ker je dolžnik ni obvestil o prenehanju delovnega razmerja v letu 2018, šele po več pozivih ji je sporočil številko TRR, prav tako pa upraviteljici ni poročal o aktivnostih, da bi našel zaposlitev, in se upraviteljici tudi ne javlja. Stečajni dolžnik je te navedbe priznal in navedel, da temu nima kaj dodati. Potrdil je, da upraviteljici ni poročal o iskanju nove zaposlitve, prav tako pa je tudi potrdil, da je bil ob začetku stečajnega postopka s strani upraviteljice opozorjen, da je dolžan mesečno poročati o iskanju zaposlitve.

7. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik navedb upraviteljice sploh ni prerekal. Iz zapisnika z naroka z dne 6. 3. 2019 izhaja, da jih je tudi izrecno potrdil. S tem je tako potrdil, da ni sodeloval z upraviteljico, kar pomeni kršitev po 383.b členu ZFPPIPP. Prav tako upraviteljice ni obvestil o prenehanju delovnega razmerja, s čimer je kršil šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP. Upraviteljici tudi ni mesečno poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, pravzaprav je o čem takem nikoli ni obvestil, s čimer je kršil tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Že vsaka od teh kršitev je dovolj za ustavitev postopka odpusta obveznosti. Dolžnik sedaj v pritožbi navaja nova dejstva, kar je prepozno, pri čemer ni navedel, zakaj teh dejstev ni navedel že prej (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ne glede na to, da so navedbe o tem, da dolžnik ni bil sposoben razumeti določil, ki jih nalaga 401. člen ZFPPIPP in posledično svojih odgovornosti, prepozne, pa višje sodišče še odgovarja, da je na naroku sam potrdil, da je bil obveščen o svojih obveznostih. Prav tako je iz elektronskih sporočil, priloženih k ugovoru proti odpustu obveznosti, tudi razvidno, da ga je upraviteljica še dodatno pozivala, da ji pošlje poročilo o aktivnostih, da bi našel zaposlitev. To pa pomeni, da je prav dobro vedel, kakšne so njegove obveznosti. Pričakovanje, da bo lahko pozive upraviteljice ignoriral brez posledic, pa nima nikakršne podlage. Dolžnik je svoje obveznosti poznal, pa jih ni izpolnjeval, prav tako pa tudi iz njegovih navedb ni razvidno, da bi si sploh iskal kakršnokoli službo, razen pri podjetju T. d.o.o. Višje sodišče se zato strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžnik kršil obveznosti, ki mu jih nalaga ZFPPIPP med preizkusnim obdobjem, prav tako pa tudi obveznosti, ki niso odvisne od teka postopka odpusta obveznosti (nesodelovanje z upraviteljico in nesporočanje o prenehanju zaposlitve). Glede na navedeno, ko je izpolnjen ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje moralo ustaviti postopek odpusta odpusta obveznosti in zavrniti predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

8. Izpodbijani sklep je tako pravilen. Višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.