Partial success in labor dispute allows claimant to recover court costs based on success ratio.

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 61,05 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. V ostalem se pritožba zavrne in potrdi nespremenjeni del sklepa.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 44,80 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

[JEDRO]

Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka) in tožniku naložilo, da je dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 257,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila in da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in spremeni tako, da toženki naloži v plačilo vse stroške postopka tožnika oziroma sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožbeni zahtevek umaknil takoj, ko je s strani toženke prejel plačilo in obrazložitev, kaj mu je bilo dejansko izplačano. Pripominja, da je toženka tudi sicer tožbeni zahtevek izpolnila po prejemu predmetne tožbe, kot tudi po vložitvi odgovora na tožbo. Meni, da sodišče ni upoštevalo, da je bila tožba v trenutku njene vložitve utemeljena in potrebna, saj toženka dolgovanih zneskov pred vložitvijo tožbe prostovoljno ni izpolnila in je vtoževano terjatev plačala šele po vložitvi odgovora na tožbo. Meni, da bi sodišče moralo ob upoštevanju določbe 156. člena ZPP toženki naložiti plačilo vseh priglašenih tožnikovih stroškov, pri tem pa se sklicuje na primerljive primere sodišča druge stopnje, v katerih je bilo odločeno po pravilu uspeha v postopku in je bilo šteto, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi.

5. Zavzemanje tožnika, da bi mu morala toženka povrniti vse stroške postopka, je nepravilno, saj je umaknil tožbo, kljub temu, da toženka ni v celoti izpolnila tožbenega zahtevka, temveč le delno. Sodišče bi moralo zato stroške odmeriti upoštevajoč uspeh v pravdi. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnega stališča, da je tožnik umaknil tožbo nepravočasno, odločilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka in da sam krije svoje stroške postopka. Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo dne 16. 1. 2019, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožnik po zaključku sodišča prve stopnje zamudil z umikom tožbe tako, da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki bi nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP.

6. Tožnik je tako po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom. Uspeh tožnika v postopku je 34 % (od vtoževanih 3.493,42 EUR mu je tožena stranka plačala 1.187,92 EUR), tožena stranka pa je uspela v višini 66 %.

7. Pritožbeno sodišče je tožniku odmerilo stroške skladno z določbo 155. člena ZPP, upoštevajoč Odvetniško tarifo in sicer za vloženo tožbo v višini 200 točk, za pripravljalno vlogo z dne 1. 12. 2017 (glede na povišan zahtevek) v višini 225 točk, za umik tožbe 50 točk, 2 % materialne stroške, kar skupaj znaša 484,5 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) je tožniku priznalo 222,38 EUR in z upoštevanjem 22 % DDV ter plačane sodne takse v višini 49,00 EUR, skupaj 320,30 EUR. Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno odmerilo stroške postopka v skupnem znesku 257,50 EUR. Upoštevajoč uspeh tožnika v višini 34 %, je tožnik upravičen do stroškov postopka v višini 108,90 EUR. Tožena stranka pa je uspela v višini 66 %, zato je upravičena do povračila stroškov v višini 169,95 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 61,05 EUR. Iz navedenega izhaja, da je tožnik s pritožbo delno uspel, zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje skladno z določbo 3. točke 365. člena ZPP spremenilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

8. Tožnik je s pritožbo delno uspel, zato mu je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je skladno z odvetniško tarifo tožniku priznalo nagrado za pritožbo v višini 250 točk, 2 % materialne stroške, torej skupaj 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) je tako tožniku priznalo 153,00 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV pa 186,66 EUR. Tožnik je s pritožbo uspel v višini 24 %, zato je v tej višini upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 44,80 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.