Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 364/2019 ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.364.2019 AI generated

Partial dismissal of appeal; delay in withdrawing claim after partial performance does not bar cost recovery if no special costs incurred.

Case Number VDSS Sklep Pdp 364/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the defendant's appeal, modifying the first-instance ruling to adjust the cost allocation based on the actual success rate. Although the plaintiff delayed withdrawing her claim by a year after partial performance, the court held this did not forfeit her right to recover costs linked to that performance. The decision rests on the finding that no special costs were incurred by the defendant during this delay, thereby validating the plaintiff's partial cost recovery under the relevant procedural law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 158. člen; 154. člen: Delayed withdrawal of a claim after partial performance does not preclude cost recovery unless the opposing party incurred special costs due to the delay.

Keywords

AI generated
partial performance cost allocation delayed withdrawal procedural costs success rate special costs ZPP

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožnica dolžna toženi stranki plačati 153,62 EUR stroškov postopka, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku roka do plačila.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 153,00 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku roka do plačila.

[JEDRO]

Zgolj zato, ker tožnica tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, ni v celoti izgubila pravice do povračila stroškov, ki so povezani z izpolnitvijo. Pomembno je, da v času od izpolnitve do umika tožbe toženi stranki zaradi pasivnosti niso nastali posebni stroški, do katerih bi bila upravičena po 156. členu ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 377,03 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da je najprej navedlo, da je potrebno stroške postopka odmeriti glede na uspeh v pravdi, nato pa tega ni upoštevalo, saj je tožnici priznalo stroške, kot da je uspela v 100 %, kar pa ni res. Vtoževala je 2.374,58 EUR, plačano ji je bilo 306,66 EUR glavnice in 43,78 EUR obresti, kot izhaja iz plačilne liste za november 2017. Uspela je kvečjemu v deležu 14,8 %, tožena stranka pa v deležu 85,2 %. Sploh pa tožbe ni umaknila takoj po delni izpolnitvi zahtevka v smislu 158. člena ZPP, ampak z enoletnim zamikom, zato ji je potrebno naložiti vse stroške tožene stranke - brez upoštevanja deleža uspeha oziroma izpolnitve zahtevka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njene stroške postopka naloži v plačilo tožnici oziroma, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Nasprotuje stališču tožene stranke, da tožbe ni umaknila takoj, ne podaja pa navedb o višini deleža uspeha v pravdi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Drži pritožbena navedba, da se je sodišče prve stopnje najprej sicer sklicevalo na pravilo odmere stroškov postopka glede na delež uspeha strank v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP), nato pa je stroške odmerilo, kot da je tožnica uspela v celoti, kar ni pravilno.

7. Neutemeljeno pa pritožba poudarja, da do umika tistega dela tožbe, ki je posledica izpolnitve s strani tožene stranke 5. 12. 2017 (v višini 14,8 % vtoževanega), ni prišlo takoj po izpolnitvi, ampak z enoletnim zamikom, zaradi česar da tožnica ni upravičena do povračila stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zgolj zato, ker tožnica tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, ni v celoti izgubila pravice do povračila stroškov, ki so povezani z izpolnitvijo. Pomembno je, da v času od izpolnitve do umika tožbe toženi stranki zaradi pasivnosti niso nastali posebni stroški, do katerih bi bila upravičena po 156. členu ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je tožničine stroške odmerilo v višini 377,03 EUR, kar v deležu 14,8 % znaša 55,80 EUR. Prvostopenjski stroški tožene stranke so priglašeni v skladu z določbami Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 27/015 in nasl.): 300 točk za odgovor na tožbo, 225 točk za pripravljalno vlogo, 2 % materialni stroški, kar znaša 245,80 EUR, v 85,2 % pa 209,42 EUR. Iz navedenega izhaja, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti 153,62 EUR stroškov prvostopenjskega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

9. Zato se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 153,62 EUR (365. člen ZPP).

10. Tožena stranka je s pritožbo uspela v pretežnem delu, zato ji je tožnica, ki krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžna povrniti za pritožbo 250 točk, kar z 2 % materialnimi stroški znaša 153,00 EUR (154. in 165. člen ZPP).