Appeal dismissed: Business entity's failure to appoint a licensed lawyer caused delay, invalidating restoration request despite illness claims.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka je bila v vabilu na narok opozorjena, da jo lahko zastopa le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kljub temu je pooblastila osebo, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Če bi torej sledila opozorilu v vabilu (in pooblastila ustrezno osebo), do zamude sploh ne bi prišlo, saj bi tožena stranka na narok pristopila in bi imela možnost podajati navedbe in predlagati dokaze. Kljub trditvam o nenadni bolezni, je namreč zakonita zastopnica tožene stranke očitno lahko pravočasno pooblastila g. J. za zastopanje, saj je ta na narok pristopil. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, pravilen. V opisani situaciji zato niti ni pomembno, ali je bila bolezen bolezen zakonite zastopnice tožene stranke nenadna in, ali ji je omogočala udeležbo na naroku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ker ni izkazala opravičljivega vzroka za zamudo.

2. Zoper sklep se toženka pritožuje. Najprej meni, da sodišče svojih ugotovitev, da naj tožena stranka ne bi uspela dokazati, da je bila njena bolezen nenadna, nepredvidljiva in ji je onemogočala prihod na sodišče ter da naj ne bi predložila ustreznega potrdila po 115. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni obrazložilo in je zato podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče zdravniškega potrdila ni obravnavalo kot javno listino, je podana tudi kršitev 224. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se s primarnim razlogom za neudeležbo na naroku (nenadna bolezen) ni ukvarjalo (s čimer je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje), temveč je toženi stranki le očitalo malomarnost, ker je za zastopanje pooblastila osebo, ki ne more biti pooblaščenec pred okrožnim sodiščem. Pri tem je spregledalo, da je tožena stranka pravni laik. Prav tako je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker ni imenovalo izvedenca medicinske stroke, ki bi potrdil nenadnost in nepredvidljivost bolezni zakonite zastopnice tožene stranke ter da ji je ta bolezen onemogočila prihod na narok in pooblastitev primerne osebe. Poleg tega dejstvo, da je za zastopanje tožena stranka pooblastila neustrezno osebo, nima zveze s pravico tožene stranke do zaslišanja.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Toženka je bila pravilno opozorjena, kdo jo lahko zastopa. Ne drži pritožbena novota, da naj bi bilo potrdilo izdano na predpisanem obrazcu, saj iz potrdila ne izhaja nenadnost in nepredvidljivost bolezni zakonite zastopnice tožene stranke ter da ji je ta bolezen onemogočila prihod na sodišče. Ne glede na to pa je tožena stranka potrdila, da bi jo g. J. zastopal v vsakem primeru.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pravne in ustavne podlage instituta vrnitve v prejšnje stanje, ta teoretična in zakonska izhodišča pa je tudi pravilno uporabilo na konkretnem primeru. Obrazložilo je zaključke o vseh odločilnih dejstvih, sklep je mogoče preizkusiti in zato očitek kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu.

6. Tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je zakonita zastopnica tožene stranke pravni laik, ne gre spregledati, da gre za gospodarski spor in je tožena stranka gospodarska družba, za ravnanje katere veljajo strožja merila kot v primeru fizičnih oseb, oziroma potrošnikov. Tožena stranka je bila v vabilu na narok opozorjena, da jo lahko zastopa le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kljub temu je pooblastila osebo, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Če bi torej sledila opozorilu v vabilu (in pooblastila ustrezno osebo), do zamude sploh ne bi prišlo, saj bi tožena stranka na narok pristopila in bi imela možnost podajati navedbe in predlagati dokaze. Kljub trditvam o nenadni bolezni, je namreč zakonita zastopnica tožene stranke očitno lahko pravočasno pooblastila g. J. za zastopanje, saj je ta na narok pristopil. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, pravilen. V opisani situaciji zato niti ni pomembno, ali je bila bolezen zakonite zastopnice tožene stranke nenadna in ali ji je omogočala udeležbo na naroku (posebej še, ker ima po podatkih sodnega registra družba tudi prokurista).

7. Vseeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni izkazala niti, da bi bila bolezen njene zakonite zastopnice tako nenadna in take vrste, da bi ji onemogočala prihod na sodišče. Iz potrdil, ki jih je toženka predložila, namreč to ne izhaja (kar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo). Zato so neutemeljeni očitki, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbo 224. člena ZPP. Res je toženka predlagala tudi izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, vendar ta dokazni predlog ni bil dovolj substanciran, da bi ga bilo mogoče izvesti. Da bi sodišče lahko izvajalo dokaze o tem, ali se zakonita zastopnica tožene stranke res ni mogla udeležiti naroka in tudi ne predlagati preložitve ali pooblastiti drugo osebo, ki bi bila upravičena za zastopanje, mora najprej stranka, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, podati ustrezne trditve, na primer kdaj je zbolela, zaradi katerega učinka te bolezni ni mogla na sodišče. Poleg tega bi morala predlagati vpogled v zdravstveni karton in šele na tej podlagi bi lahko sodišče imenovalo izvedenca, ki bi ugotovil, ali toženka 17.1.2019 zaradi bolezni res ni mogla priti na sodišče ali pooblastiti nekoga drugega za zastopanje. Takih trditev in predlogov tožena stranka (kljub temu, da je ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje že imela kvalificirano pomoč) ni podala, zato sodišče prve stopnje ni kršilo postopka, ker ni imenovalo izvedenca.

8. Pritožbeno sodišče se sicer zaveda, da gre pri vrnitvi v prejšnje stanje za pomemben institut, ki kljub relativno strogim procesnim pravilom omogoča uveljavljanje pravice do izjave, vendar le takrat, kadar stranka iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku. Ob tehtanju položajev med pravico do izjave, ki je toženka ni izkoristila iz razlogov v njeni sferi (kot izhaja iz gornje obrazložitve) in pravico nasprotne stranke do učinkovitega sodnega varstva in do sojenja v razumnem roku, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi sorazmerna.

9. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).