Court dismisses appeal against enforcement costs incurred after bankruptcy proceedings began and debt was discharged. The debt arose post-bankruptcy, so discharge did not apply.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Gre za terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Ker ne gre za obveznost, na katero učinkuje odpust obveznosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Glede na pritožbene navedbe o izvajanju izvršbe po zaključku osebnega stečaja in odpustu obveznosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sporni stroški niso posledica opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, saj gre za administrativne stroške izvršitelja, ki je po smrti prvotnega izvršitelja prevzel obravnavano zadevo. Ker izvršilni postopek v trenutku prevzema zadeve s strani novega izvršitelja kljub zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnico še ni bil zaključen, po stališču pritožbenega sodišča ni razloga, da se ti stroški izvršitelju ne bi priznali.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora upniku povrniti 18,84 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8 dneh od vročitve prepisa tega sklepa, od prvega dne po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila (I. točka izreka), medtem ko je v presežku zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se dolžnica pravočasno pritožuje ter navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru 10. 12. 2015 izdalo sklep St 5630/2015 o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, prav tako se postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Zato ni podlage za izvajanje izvršbe s strani izvršitelja, posledično pa tudi ne za priglasitev stroškov. Pri tem je pomembno, da je Okrožno sodišče v Mariboru 12. 12. 2017 izdalo še sklep o odpustu obveznosti St 5630/2015. Naložitev stroškov nastalih z izvajanjem izvršbe po zaključku postopka osebnega stečaja in po odpustu obveznosti je zato nepravilna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Z izpodbijanim sklepom z dne 28. 1. 2019 je sodišče prve stopnje odločilo o stroških izvršitelja, ki so bili odmerjeni ter dolžnici naloženi v plačilo po zaključku postopka osebnega stečaja ter po pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile stečajni dolžnici odpuščene obveznosti. ZFPPIPP v prvem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno. V obravnavani zadevi je zato bistveno vprašanje, ali je upnikova terjatev do dolžnice iz naslova izvršilnih stroškov nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja. Le v tem primeru je glede na citirano določbo ZFPPIPP predmet odpusta obveznosti in je dolžnici ni mogoče naložiti v plačilo, za kar se slednja zavzema v pritožbi.

6. Vrhovno sodišče RS se je v sklepu III Ips 67/2017 z dne 22. 5. 2018 ukvarjalo z vprašanjem trenutka nastanka terjatve iz naslova pravdnih stroškov. Zavzelo je stališče, da je pri obveznosti stečajnega dolžnika, da plača stroške pravdnega postopka, pomemben trenutek nastanka te obveznosti, ne pa trenutek pridobitve izvršilnega naslova za poplačilo obveznosti (sklepa sodišča, s katerim so stroški postopka odmerjeni in naloženi v plačilo). Iz nadaljnje obrazložitve citiranega sklepa pa je mogoče razbrati, da je trenutek nastanka terjatve na plačilo pravdnih stroškov trenutek vložitve stroškovnika.

7. Glede na to, da se je postopek osebnega stečaja nad dolžnico začel 10. 12. 2015 ter pravnomočno zaključil 6. 3. 2018, upnik pa je v obravnavani zadevi sporne stroške izvršitelja priglasil 15. 1. 2019, pritožbeno sodišče zaključuje, da gre za terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Ker ne gre za obveznost, na katero učinkuje odpust obveznosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Glede na pritožbene navedbe o izvajanju izvršbe po zaključku osebnega stečaja in odpustu obveznosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sporni stroški niso posledica opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, saj gre za administrativne stroške izvršitelja, ki je po smrti prvotnega izvršitelja prevzel obravnavano zadevo. Ker izvršilni postopek v trenutku prevzema zadeve s strani novega izvršitelja kljub zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnico še ni bil zaključen, po stališču pritožbenega sodišča ni razloga, da se ti stroški izvršitelju ne bi priznali.

8. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa. Nadalje je v II. točki izreka tega sklepa sklenilo, da dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela, kar je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.