Appeal against indictment for unauthorized drug production dismissed due to sufficient evidence of probable cause.

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Šele nadaljnji dokazni postopek bo pokazal za kakšno sorto konoplje gre v obravnavani zadevi in ali je obdolženec imel v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami dovoljenje pristojnega ministrstva za gojenje konoplje v prehrambene in industrijske namene na zemljišču, na katerem je bila konoplja tudi zasežena. V kolikor je obdolženec takšno dovoljenje imel, pa bo potrebno ugotoviti vsebnost tetrahidrokanabinola (THC), ki po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka ne sme presegati 0,2 %. Navedeno bo predmet preiskave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom I Ks 41352/2018 z dne 23. 5. 2019 zoper obdolženega A. A. uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi (pravilno spremeni) tako, da zahtevo za preiskavo zoper obdolženca zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno zaključilo, da je podan utemeljen sum, ki se zahteva za uvedbo preiskave zoper obdolženega A. A. zaradi očitanega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.

5. Zagovornica je v pritožbi sama s seboj v nasprotju, ko na eni strani navaja, da je obdolženec za zaseženo industrijsko konopljo imel veljavno dovoljenje za njeno gojenje, na drugi strani pa povzema zagovor obdolženca, da je zasežena konoplja industrijska konoplja, ki se je na zemljišču B. B. zasadila sama, bodisi da so snopi semen padli med prenosom konoplje, ki jo je obdolženec v skladu z dovoljenjem pristojnega ministrstva gojil na sosednjem zemljišču, bodisi da so semena iz gospodarskega poslopja, kjer se je takšna konoplja sušila, prenesle živali, in da zasežene konoplje obdolženec ni gojil, medtem ko je za pridelano konopljo, ki jo je sušil v gospodarskem poslopju B.

B., imel dovoljenje. Ne glede na navedeno, pa pritožba odločitve prvostopenjskega sodišča ne more z ničemer omajati. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 razlogov izpodbijanega sklepa navedlo objektivne okoliščine, na podlagi katerih je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sprejemljiv zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenega suma se sklepa iz doslej znanih okoliščin, ki izhajajo iz dokazov in podatkov, ki jih je predložila državna tožilka in ki jih je navedlo sodišče prve stopnje.

V tej fazi kazenskega postopka se namreč dokazi ne presojajo vsebinsko, na način kot jih mora presoditi sodišče na glavni obravnavi, temveč se zgolj ugotavlja, ali iz njih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ali ne. Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje s strani posameznega obdolženca storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Takšen standard pa je bil v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča dosežen. Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje se je namreč utemeljeno oprl na okoliščino, da so policisti med hišno preiskavo na naslovu T., kjer biva B.

B., zasegli 38 sadik zelene barve v velikosti od 120 do 350 cm, ki po podatkih iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija predstavljajo industrijsko konopljo. Iz zbranih obvestil od B. B. pa izhaja, da ga je obdolženec prosil, če bi lahko v njegovem starejšem gospodarskem poslopju sušil pridelano konopljo za industrijsko pridelavo, za katero je imel vsa dovoljenja. Glede na obrazloženo in upoštevaje ostale razloge, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov navedlo že prvostopenjsko sodišče, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je odločilo, da je obdolženec utemeljeno sumljiv, da je storil očitano kaznivo dejanje, zaradi česar se pritožbena graja v smeri zmotno ugotovljenega dejanskega stanja izkaže kot neutemeljena.

6. Šele nadaljnji dokazni postopek bo pokazal za kakšno sorto konoplje gre v obravnavani zadevi in ali je obdolženec imel v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami dovoljenje pristojnega ministrstva za gojenje konoplje v prehrambene in industrijske namene na zemljišču, na katerem je bila konoplja tudi zasežena. V kolikor je obdolženec takšno dovoljenje imel, pa bo potrebno ugotoviti vsebnost tetrahidrokanabinola (THC), ki po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka ne sme presegati 0,2 %. Navedeno in tudi druge okoliščine, ki jih primeroma izpostavlja sodišče prve stopnje v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa, bo predmet preiskave, katere namen je v skladu z drugim odstavkom 167. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavni ne bo mogoče ponoviti ali bi bila njihova izvedba zvezana s težavami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Ker sodišče prve stopnje razlogov za dvom v obstoj utemeljenega suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave, utemeljeno ni imelo, je ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca uvedlo preiskavo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.

7. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je bilo potrebno pritožbo zagovornice zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.