Appeal dismissed; involuntary psychiatric detention upheld due to imminent suicide risk and medication latency.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance order detaining a patient involuntarily on a closed psychiatric ward. The patient, hospitalized for a third suicide attempt, argued for release citing ongoing outpatient treatment, while the court relied on expert testimony confirming continued high suicide risk and the delayed onset of antidepressants. The court affirmed the lower court's decision because the patient was deemed unable to safely participate in outpatient care and posed an immediate threat to life.
Legislator headnote
AI generatedZakon o duševnem zdravju (ZDZdr); Zakon o postopkih pridržanja (ZPP): A court may lawfully order involuntary detention on a closed ward when expert evidence demonstrates imminent suicide risk and the patient lacks capacity for safe outpatient treatment due to medication latency.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. omeji prisotnost pri izvajanju dokazov na naroku in da se navedeno osebo brez privolitve zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom v ... za čas enega meseca, to je najdlje do 9. 9. 2019. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil nasprotni udeleženec hospitaliziran zaradi že tretjega resnega poskusa samomora, da zaradi depresije še vedno obstaja velika nevarnost samomora, zato je po oceni izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. nujno potrebno zdravljenje na zaprtem oddelku pod posebnim nadzorom še najdalj do 9. 9. 2019. Z drugimi, milejšimi ukrepi, njegove samomorilne ogroženosti ni mogoče preprečiti.
2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in navaja, da prosi za skrajšanje časa pridržanja. Svojega stanja se zaveda in se že zdravi, zdravljenje bo nadaljeval ambulantno.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v postopku pridržanja osebe na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo določbe Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca. Pritožnik obrazloženo ne izpodbija strokovnih ugotovitev izvedenca, da kljub potekajočemu zdravljenju še vedno ni sposoben skrbeti za svojo varnost in da bi se izven varovanega (zaprtega) oddelka, torej brez stalnega strokovnega nadzora, lahko ponovno življenjsko ogrožal, saj antidepresivi potrebujejo nekaj tednov, da izrazijo svoj učinek. Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je bil še v trenutku naroka nasprotni udeleženec izrazito potrt, da je jokal med zaslišanjem in opisoval načine, kako si je nameraval vzeti življenje.
5. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je glede na ugotovitve izvedenca, nasprotni udeleženec še akutno samomorilno ogrožen in da zaradi svojega stanja ni sposoben tvorno in varno sodelovati v ambulantnem zdravljenju, saj tudi antidepresivi, s katerimi se trenutno zdravi, potrebujejo določen čas, da začno učinkovati. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se nasprotnega udeleženca zadrži na zdravljenju na varovanem oddelku proti njegovi volji do dne 9. 9. 2019. Glede na vse povedano je sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.