Supreme Court dismisses late appeal request filed at wrong court by lawyer as not obvious mistake.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker je predlog za dopustitev revizije v imenu tožnikov vložil njihov pooblaščenec, ki je odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od pooblaščenca zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

Tožeča stranka je predlog za dopustitev revizije po pooblaščencu, ki je odvetnik vložila na Upravno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Tak predlog je prepozen in se kot tak zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbi tožnikov zoper odločbo Ministrstva za kulturo, št. 490-42/2012-MIZKS/20 z dne 20. 11. 2016 delno ugodilo, in iz razloga po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odločbo odpravilo v 2. in 3. točki izreka, in zadevo v tem obsegu vrnilo organu v ponoven postopek, v preostalem delu pa je tožbo na podlagi prvega 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

2. Zoper izpodbijano sodbo so tožniki pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani 10. 11. 2017 vložili vlogo, ki so jo poimenovali revizija (sodba je bila pooblaščenki tožnikov vročena 11. 10. 2017, revizijo so vložili zadnji dan izteka 30 dnevnega roka, 10. 11. 2017). V njej so navedli, da jo vlagajo na podlagi 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

3. Tožniki so 13. 11. 2017 pri Upravnem sodišču v Ljubljani vložili predlog za dopustitev revizije, v katerem so navedli, naj sodišče vlogo z dne 10. 11. 2017 (ki so jo naslovili: Revizija) šteje kot predlog za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je obe vlogi odstopilo v reševanje Vrhovnemu sodišču, ki je navedeni vlogi prejelo 1. 12. 2017.

4. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana 19. 9. 2017, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča v upravnem sporu uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s spremembami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-E; Ur. l. RS, št. 10/2017), ki so stopile v veljavo 14. 9. 2017. 1 To pomeni, da zoper sodbo, izdano v upravnem sporu od začetka uporabe ZPP-E, ni dopustno vložiti revizije na podlagi omenjenih določb ZUS-1, saj se zanjo uporabljajo določbe ZPP.

5. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče vlogo tožnikov, poimenovano revizija, obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije v smislu 367.b člena ZPP.

6. Predlog za dopustitev revizije je prepozen.

7. Po prvem in drugem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču.

8. V obravnavani zadevi je pooblaščenec tožnikov prejel sodbo sodišča prve stopnje 11. 10. 2017, zadnji dan zakonskega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije, 10. 11. 2017, pa je vložil vlogo, ki jo je poimenoval revizija, pri Upravnem sodišču. Nato je po izteku navedenega zakonskega roka, 13. 11. 2017, pri nepristojnem (Upravnem) sodišču vložil novo vlogo (naslovljeno: Predlog za dopustitev revizije), s katero je predlagal, naj sodišče vlogo z dne 10. 11. 2017 (naslovljeno: Revizija) šteje kot predlog za dopustitev revizije. Pristojno (Vrhovno) sodišče je obe navedeni vlogi prejelo šele 1. 12. 2017, torej po izteku zakonskega tridesetdnevnega roka za vložitev predloga.

9. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se na podlagi devetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko šteje, da je bila pravočasna vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

10. Ker je predlog za dopustitev revizije v imenu tožnikov vložil njihov pooblaščenec, ki je odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. 2 Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od pooblaščenca zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

11. Vrhovno sodišče je prepozen predlog za dopustitev revizije zavrglo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 367. in 367.c členom ZPP.

1 Z 122. členom novele ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017), ki se je začela uporabljati 14. 9. 2017, je bil v prvem odstavku spremenjen 22. člen ZUS-1 tako, da se glasi: "V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače." Z drugim odstavkom istega člena ZPP-E so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1. To pomeni, da zoper sodbo, izdano v upravnem sporu od začetka uporabe ZPP-E, ni dopustno vložiti revizije na podlagi omenjenih določb ZUS-1, saj se zanjo uporabljajo določbe ZPP.

2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 38/2016 z dne 29. 2. 2016, X Ips 7/2013 z dne 15. 1. 2013 in X Ips 207/2017 z dne 13. 6. 2017.