Appeal allowed: Court reversed first-instance rejection due to failure to notify opposing party, violating procedural fairness.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Vprašanje utemeljenosti predloga se presoja le v fazi, ko je že vzpostavljeno tristrano razmerje, ne pa v fazi predhodnega preizkusa, ki je namenjen preizkušanju procesnih pomanjkljivosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča z dne 2. 3. 2018.

2. Zoper navedeni sklep se pritožujejo predlagatelji, uveljavljajo zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Sodišče nasprotne udeleženke ni seznanilo s predlogom, s čimer ji je onemogočilo udeležbo v postopku ter s tem udeležencem tudi preprečilo rešitev spora z mediacijo ali morebitno sodno poravnavo. Nasprotna udeleženka predlagateljem ne preprečuje dostopnih poti. Razlogi sodišča glede zavrnitve predloga so zmotni in brez pravne podlage. Po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL-1) velja domneva, da je lastnik stavbe zgrajene pred 1. 1. 2003 hkrati tudi lastnik njenega funkcionalnega zemljišča. Predlagatelji zahtevajo le majhen del nekdanjega funkcionalnega zemljišča. Zmotno je razlikovanje zaradi načina pridobitve lastninske pravice, saj bi potem vsi kupci stavb in stanovanj (zlasti v stanovanjskih blokih) na sodnih dražbah ostali brez pripadajočega zemljišča. Predlagajo, da sodišče druge stopnje ugodi njihovi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v posebnem nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki je urejen v ZVEtL-1. V tem postopku se za vprašanja, ki niso urejena z ZVEtL-1 uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (3. člen ZVEtL-1). V skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pa se za vprašanja, ki tudi s tem zakonom niso urejena, smiselno uporabi Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ob upoštevanju 276. člena ZPP se mora predlog v predmetnem nepravdnem postopku vročiti v odgovor nasprotni udeleženki. S prej navedenimi predpisi namreč ni določena nobena izjema od tega pravila. Vprašanje utemeljenosti predloga se presoja le v fazi, ko je že vzpostavljeno tristrano razmerje 1 , ne pa v fazi predhodnega preizkusa, ki je namenjen preizkušanju procesnih pomanjkljivosti.

5. Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki vročilo predlog predlagateljev v odgovor, prav tako ji ni bil vročen izpodbijani sklep, s čimer je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ki jo v pritožbi uveljavljajo predlagatelji. Pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj bi bilo v nasprotnem kršeno načelo kontradiktornosti postopka, ki mora biti zagotovljeno že v postopku pred sodiščem prve stopnje in ne šele pred pritožbenim sodiščem.

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek pred sodišče prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku naj sodišče odpravi procesno kršitev in vroči predlog v odgovor nasprotni udeleženki, nato pa ponovno odloča. Zaradi narave ugotovljene kršitve sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 V postopku za določitev pripadajočega zemljišča gre za predlagalni postopek.