Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of serious doubt regarding court impartiality.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak naj lahko vplivajo od zunaj. Gre za okoliščine, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Te okoliščine morajo biti takšne, da upoštevajo kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, ali pa zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je na Delovno sodišče v Celju vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke dne 15. 6. 2018. S tem sklepom je tožena stranka ugotovila, da je tožnik vršil mobing nad javno uslužbenko A. A. in mu je zaradi tega podala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožnik je zahteval tudi razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja 22. 8. 2018, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep tožene stranke.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo primarno predlagala, da sodišče tožbo zavrže, če bo ugotovilo, da je podana prepozno, podredno pa, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen.

3. Predsednica Delovnega sodišča v Celju je predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da pred tem sodiščem med strankama potekata dva postopka in da so se v aprilu 2018 (to je po vložitvi prve tožbe z dne 27. 10. 2017) pričela dogovarjanja med Občino A., ki je 75% lastnik objekta, v katerem že 40 let posluje sodišče, in RS, Ministrstvom za pravosodje (25 % lastnik) o sklenitvi menjalne pogodbe in selitvi sodišča na novo lokacijo. Poleti je bil opravljen ogled prostorov, dogovori so v zaključni fazi, vendar pa je sodišču dejansko onemogočeno sodelovanje, saj se dogovori vodijo z vodstvom občine, ki je tožena stranka v navedenih dveh sporih. Meni, da je potrebno oceniti, ali so okoliščine, da se sodišče zaradi interesov tožene stranke seli na novo lokacijo in da je sodišču ovirano (če ne onemogočeno) aktivno sodelovanje pri vprašanjih in pogojih selitve takšne, da bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost sodišča.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak naj lahko vplivajo od zunaj. Gre za okoliščine, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Te okoliščine morajo biti takšne, da upoštevajo kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, ali pa zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Vendar pa okoliščina, da je tožena stranka večinski lastnik prostorov, v katerih posluje sodišče in da med Ministrstvom za pravosodje RS in toženo stranko potekajo pogovori o menjavi prostorov zaradi preselitve sodišča, ni takšna, da bi pri razumnem opazovalcu, pa tudi pri strankah, lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov tega sodišča. Z argumenti, ki jih navaja predlog, bi bil enako upravičen prenos krajevne pristojnosti tudi v vseh sporih, v katerih bi kot stranka nastopala Republika Slovenija, saj je ta prav tako 25 % solastnica zgradbe, v kateri posluje sodišče in je udeleženka v dogovorih o menjavi poslovnih prostorov.

7. Ker razlogi za delegacijo pristojnosti, kot so določeni v 67. členu ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog predsednice Delovnega sodišča v Celju za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tem sporu.