Administrative court dismisses lawsuit against Data Protection Ombudsman's notification as non-justiciable administrative act.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Obvestilo po 56. členu ZVOP-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre namreč zgolj za seznanitev tožnika o poteku postopka inšpekcijskega nadzora, v katerem kot prijavitelj ni imel položaja stranke v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je toženo stranko obvestil, da po njegovem mnenju A. d.d., nezakonito izvaja obdelavo osebnih podatkov, saj za selektivno določena podjetja, med njimi tudi za B., kjer je zaposlen, zahteva, da se njeni delavci, ki delajo na območju A., pri varnostni službi evidentirajo z dvema potrdiloma, ki omogočata podaljšanje dovolilnic za prost vstop v varovano območje, in sicer morajo predložiti potrdilo o nekaznovanosti in izpisek iz kazenske evidence. Kolikor mu dovolilnica za vstop ne bo podaljšana, mu grozi prerazporeditev na drugo delovno mesto v Ljubljano. Taka zahteva A. je nesorazmeren, diskriminatoren in nezakonit ukrep, s katerim so slovenski državljani postavljeni v podrejen položaj v primerjavi s tujci. Meni, da taka zahteva nima zakonske podlage in je tudi v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1).

2. Tožena stranka je tožniku na podlagi 56. člena ZVOP-1 dne 19. 2. 2019 poslala obvestilo št. 0613-220/2017/13 (v nadaljevanju obvestilo ali izpodbijano obvestilo), s katerim ga je seznanila, da je zoper A. d.d. vodila postopek inšpekcijskega nadzora, katerega predmet je bilo tudi preverjanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov imetnikov dovolilnic, konkretno potrdil o tem, da oseba ni v kazenskem postopku oziroma pravnomočno obsojena. Na podlagi tožnikove prijave je preverjala še ustreznost obveščanja posameznikov glede obdelave osebnih podatkov. V nadaljevanju predstavlja svoje ugotovitve in zaključuje, da je A. d.d. ugotovljene nepravilnosti prostovoljno odpravila, druge nepravilnosti, ki bi terjale izrek inšpekcijskih ukrepov pa niso bile ugotovljene in je zato postopek inšpekcijskega nadzora ustavila.

3. Tožnik je zoper obvestilo tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu, ki ga je naslovil kot "tožba zoper odločbo". Sodišču predlaga, naj "sklep Informacijskega pooblaščenca odpravi ter A. naloži enako obravnavanje državljanov Republike Slovenije in tujcev, odpravo možnosti kadrovskega poseganja A. v druga podjetja in odpravo zbiranja potrdil iz kazenskih evidenc za tiste zaposlene na območju A., ki nimajo sklenjene delovne pogodbe z A.". Trdi, da s takim ravnanjem A. posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter prej navedene delavce diskriminira.

4. Sodišče je tožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da izpodbijani akt, torej obvestilo tožene stranke na podlagi 56. člena ZVOP-1, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.

5. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

6. Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene z ZVOP-1, lahko zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja; če je kršitev prenehala, pa lahko vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi in drugi odstavek 34. člena ZVOP-1). Tožbo torej lahko vloži zoper upravljavca osebnih podatkov (kar bi bila v obravnavanem primeru A.), to je fizično ali pravno osebo ali drugo osebo javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave (6. točka 6. člena ZVOP-1).

7. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZVOP-1 in druge naloge po tem zakonu in drugih predpisih, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, izvaja državni nadzorni organ (prvi odstavek 37. člena ZVOP-1), za opravljanje inšpekcijskega nadzora pa uporablja določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, kolikor ZVOP-1 ne določa drugače (50. člen ZVOP-1), to je določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec; vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa nima položaja stranke (četrti odstavek 24. člena ZIN). Opisanim določbam ZIN sledi tudi 56. člen ZVOP-1, ki določa, da je nadzornik dolžan prijavitelja obvestiti o vseh pomembnejših ugotovitvah in dejanjih v postopku inšpekcijskega nadzora.

8. Skladno z vsem navedenim sodišče povzema, da obvestilo po 56. členu ZVOP-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre namreč zgolj za seznanitev tožnika o poteku postopka inšpekcijskega nadzora, v katerem pa kot prijavitelj ni imel položaja stranke v postopku. Izpodbijano obvestilo torej ni odločitev o kakšni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1 in zato ne gre za upravni akt, ki bi ga tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu.

9. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da izpodbijani akt, torej obvestilo informacijskega pooblaščenca po 56. členu ZVOP-1, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu in je zato tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.