Appeal partially allowed; court awarded additional enforcement costs and corrected lawyer fees for first hearing.

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločitev o stroških postopka iz drugega odstavka izreka sodbe tako spremeni, da se znesek 1.213,75 EUR nadomesti z zneskom 1.684,72 EUR, sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a neizpodbijanem delu potrdi izpodbijana stroškovna odločitev prve stopnje.

II. Tožnica je dolžna toženki v roku 15 dni povrniti 136,74 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

[JEDRO]

Ker je toženka v pravdnem postopku v celoti uspela in je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ji mora tožnica povrniti tudi njene stroške izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o izvršbi VL 96966/2017 s 23. 10. 2017 in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 1.213,65 EUR.

2. Zoper stroškovno odločitev vlaga pritožbo toženka. Opozarja, da ji sodišče ni priznalo stroškov tretje pripravljalne vloge, ki je bila vložena pred prvim narokom za glavno obravnavo. V njej je toženka odgovarjala na navedbe tožnice in jih argumentirano zavrnila, zato bi te stroške sodišče moralo upoštevati. Ne strinja se tudi z odločitvijo, da ji sodišče za prvi narok z 29. 1. 2019 ni priznalo celotnih 500 točk, temveč le 250. Poleg tega pri obračunu stroškov ni upoštevalo izvršilnih stroškov, čeprav so bili ti pravočasno priglašeni in se je nanje sklicevala tudi v stroškovniku.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica utemeljeno opozarja, da sodišče v določilih Odvetniške tarife (OT) ni imelo podlage za znižanje nagrade za opravljeni prvi narok za glavno obravnavo. Tarifna številka 20 OT izrecno določa, da strankam za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar in so se sprejemali dokazi, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, pripada nagrada po tar. št. 18, in sicer neodvisno od tega, ali je bil predhodno že opravljen pripravljalni narok. V konkretni pravdi namreč ta ni bil opravljen neposredno pred prvim narokom, temveč več kot dva meseca prej.

5. Po 3. točki tar. št. 19 OT strankam za tretjo in nadaljnje pripravljalne vloge pripada 50 % nagrade po tar. št. 18. Vendar glede na določilo 155. člena ZPP zgolj, če gre za vloge, ki predstavljajo za pravdo potreben izdatek. V konkretnem primeru po oceni pritožbenega sodišča toženki stroški tretje pripravljalne vloge utemeljeno niso priznani, saj je v njej zgolj povzela dosedanja stališča, ki jih je izrazila že v odgovoru na tožbo in v dveh predhodnih pripravljalnih vlogah.

6. Ker je toženka v postopku v celoti uspela in je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ji mora tožnica povrniti tudi njene stroške izvršilnega postopka. Te je toženka pravočasno priglasila, sodišče prve stopnje pa jih je spregledalo, kot v pritožbi utemeljeno opozarja.

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno toženki dodatno priznalo izvršilne stroške v višini 500 odvetniških točk, povečane za materialne stroške v višini 2 % in DDV v višini 22 %, ter sodno takso za ugovor v višini 44,00 EUR, kar skupaj predstavlja 329,58 EUR, ter dodatnih 250 točk za prvi narok za glavno obravnavo, povečanih za 1 % materialnih stroškov in DDV, v skupni višini 141,39 EUR. Skupno je tako tožnica toženki poleg že dosojenih 1.213,75 EUR dolžna povrniti še 470,97 EUR stroškov postopka na prvi stopnji, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP). O pritožbi je odločilo po sodnici posameznici, saj sporni znesek stroškov ne presega 800,00 EUR (sedma alineja 366.a člena ZPP).

8. Toženka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožnica dolžna povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov. Te ji je pritožbeno sodišče odmerilo glede na predloženi stroškovnik, upoštevajoč, da je bila v postopku sporna zgolj vrednost stroškovnega dela. Toženki je tako sodišče priznalo 200 odvetniških točk za sestavo pritožbe, povečanih za materialne stroške v višini 2 %, DDV v višini 22 % in sodno takso v višini 33,00 EUR. Skupni znesek pritožbenih stroškov znaša 182,32 EUR, glede na 75% uspeh s pritožbo pa je tožnica toženki dolžna povrniti 136,74 EUR stroškov pritožbenega postopka.