Appeal partially allowed; court upheld enforcement order for unpaid work value due to defendant's failure to value defects.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani dne 31. 8. 2016 VI 78157/2016 v 1. in 3. točki v veljavi za 845,45 EUR z zahtevanimi obrestmi in odmerjenimi izvršilnimi stroški.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v znesku 436,80 EUR, v roku 15 dni, sicer pa za zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

[JEDRO]

Toženka ni podala nobenih navedb glede vrednosti stvari in dela brez napake in vrednosti stvari in dela z neodpravljenimi napakami, zato sodišče ne more uporabiti določbe 478. člena OZ in kupnine na njen ugovor ustrezno znižati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo 1. in 3. točko sklepa o izvršbi z dne 31. 8. 2016 VI 78157/2016 istega okrajnega sodišča ter zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo glavnice v znesku 882,13 EUR s pripadki. Ugotovilo je, da je delo, za katerega tožeča stranka terja preostanek dogovorjenega plačila, imelo napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, zato je ocenilo, da toženka plačilo utemeljeno odklonila. Dodatno pa še zato, ker naj bi bil po oceni sodišča dogovorjeni znesek nižji od tega, ki ga tožeča stranka terja.

2. Proti navedeni sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, sicer pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opredeljuje svoje pritožbene stroške. Očita, da toženka sploh ni navedla, koliko naj bi bile napake vredne in sodišče tega tudi ni ugotavljalo in ni opredelila svojega zahtevka za znižanje plačila. Sicer pa vztraja, da je vsa dela opravila in da toženka ni pustila, da bi odpravila vse napake. Trdi, da tudi tega toženka ni prerekala in da višini sploh ni oporekala. Nato pojasnjuje, zakaj je bil dogovorjeni znesek tak, kot ga za razliko še terja.

3. Na pritožbo je toženka odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba je pretežno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta stranki sklenili mešano prodajno in podjemno pogodbo, s katero se je tožeča stranka toženki zavezala dobaviti in vgraditi stavbno pohištvo (okna in vrata), da je imelo opravljeno delo tožeče stranke napake, ki jih ta po toženkinem pozivu ni v celoti odpravila, da je toženka tožeči stranki po ponudbi že plačala 2785,35 EUR ter da je razlika med dogovorjenim in že plačanim zneskom 845,45 EUR.

6. Ta dejstva mora pritožbeno sodišče vzeti za resnična, saj jih s pritožbo v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati (1. odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Od tu dalje pa je treba pritrditi pritožbeni graji, da toženka ni navedla, koliko so vredne zatrjevane napake. Nobene trditve ni podala glede vrednosti stvari in dela brez napake in vrednosti stvari in dela z neodpravljenimi napakami, zato sodišče ne more uporabiti določbe 478. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) in kupnine na njen ugovor ustrezno znižati.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo tako, da je za dolgovani znesek (239. čl. OZ) glede na ugotovitve sodišča prve stopnje sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v manjšem delu potrdilo izpodbijano sodbo (5. al. 358. čl. in 353. čl. ZPP).

8. Glede na rezultat postopka je bilo treba odločiti še o pravdnih stroških, ki jih mora toženka plačati tožeči stranki, saj je ta praktično v celoti s svojim zahtevkom uspela (3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 2. odst. 165. čl. ZPP). Tožeči stranki je treba priznati naslednje priglašene odvetniške stroške: 200 točk za narok, 250 točk za pritožbo, 2% materialih stroškov 22% DDV ter takso za pritožbo 102 EUR, kar je skupaj 436,80 EUR. Priznane stroške mora toženka tožeči stranki plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).