Appeal dismissed; fine declared expired despite procedural error in reasoning regarding cumulative penalties.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a lower court's decision declaring a monetary fine expired. The appellant argued the first instance court incorrectly stated the fine was a principal penalty rather than a supplementary one, though the law mandates cumulative penalties for money laundering. The court ruled that while the reasoning was flawed, the conclusion that the fine had expired was legally correct and unaffected by the error.
Legislator headnote
AI generatedArticle 252 paragraph 3 of the Criminal Code; Article 44 paragraph 2 of the Criminal Code: When a fine is prescribed cumulatively with imprisonment, it must be imposed as a supplementary penalty, and a finding of expiration applies regardless of whether it was originally classified as principal or supplementary.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojena A. A. je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Za kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 252. člena KZ je predpisana kazen zapora do osmih let in denarna kazen. Navedeni kazni sta torej predpisani kumulativno. Res se sicer denarna kazen lahko izreče kot glavna in kot stranska kazen, vendar se denarna kazen, ko je izrečena poleg zaporne, lahko izreče le kot stranska kazen (kot glavna kazen pa se v takem primeru izreče zaporna kazen); in to tudi takrat, kadar sta zaporna in denarna kazen v kazenskem zakoniku predpisani kumulativno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je izvršitev denarne kazni v višini 10.000,00 EUR, ki je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 17653/2010 z dne 26. 3. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 17653/2010 z dne 4. 6. 2015, pravnomočna dne 29. 6. 2015 izrečena obsojeni A. A., zastarala.
2. Zoper sklep se je pritožila obsojena A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep razveljavi in predmetno zadevo vrne v novo odločanje oziroma podrejeno samo odpravi izpodbijane pomanjkljivosti na podlagi vloženega predloga o ugotovitvi zastaranja stranske denarne kazni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obsojenka je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 17653/2010 (med drugim) spoznana za krivo kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 252. člena KZ. Obsojenki je bila za to kaznivo dejanje določena zaporna kazen 7 mesecev zapora in denarna kazen v višini 10.000,00 EUR; nato ji je bila (upoštevajoč še druge določene kazni) izrečena enotna kazen dve leti zapora in denarna kazen v višini 10.000,00 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvršitev izrečene denarne kazni, zastarala.
5. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa zmotno navedlo, da je bila obsojenka s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 17653/2010 „obsojena, razen na kazen zapora, še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen“. Za predmetno kaznivo dejanje (pranje denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 252. člena KZ) je predpisana „kazen zapora do osmih let in denarna kazen“. Navedeni kazni sta torej predpisani kumulativno. Res se denarna kazen lahko izreče kot glavna ali kot stranska kazen (drugi odstavek 44. člena KZ-1), vendar se denarna kazen, ko je izrečena poleg zaporne kazni, izreče le kot stranska kazen (kot glavna kazen pa se v takem primeru izreče zaporna kazen); in to tudi takrat, kadar sta zaporna in denarna kazen v KZ-1 predpisani kumulativno. 1
6. Ne glede na navedeno pa je potrebno upoštevati, da je v izreku izpodbijanega sklepa navedeno le, da je izrečena denarna kazen zastarala. Ker so se do izdaje izpodbijanega sklepa že iztekli roki za zastaranje izvršitve izrečene denarne kazni, tako v primeru, če bi bila izrečena kot glavna ali kot stranska kazen, je izrek izpodbijanega sklepa povsem pravilen in je napačna le njegova obrazložitev, ki pa na pravilnost in zakonitost odločitve ne vpliva.
7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
8. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato je na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena ZKP dolžna plačati stroške pritožbenega postopka, to je sodno takso v višini 30,00 EUR odmerjeno po tarifni številki 74013 Zakona o sodnih taksah - ZST-1.
PRAVNI POUK:
Zoper ta sklep ni pritožbe.
1 Tako tudi: prof. dr. Ivan Bele, Kazenski zakonik s komentarjem: splošni del, GV Založba 2001, str. 262.