Appeal partially allowed; costs shifted between parents for minor children in domestic violence proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially overturned the first-instance judgment regarding cost allocation in a domestic violence case. The plaintiffs, minor children, failed to prove the respondent created the situation necessitating protective measures under the Law on Prevention of Domestic Violence. Consequently, the court ruled that the respondent should not bear all costs, nor should the minor children be financially burdened, leading to a split where the parents share the costs of the minor children while the respondent pays their own.
Legislator headnote
AI generatedZakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), 22a. odstavek 8; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen: In domestic violence proceedings, the court determines costs based on success; if the applicant fails to prove the respondent's fault necessitating measures, costs may be allocated between the applicant's parents for minor children rather than burdening the minor children or the respondent entirely.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tretja predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu 997,00 EUR stroškov postopka prve stopnje v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa z dne 6. 5. 2019, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
[JEDRO]
Predlagatelji v postopku na prvi stopnji niso uspeli z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati, da je nasprotni udeleženec ustvaril situacijo, ki bi opravičevala predlagane ukrepe v smislu določil ZPND. Zato ne bi bilo pravično, da bi moral nasprotni udeleženec, ki je v postopku uspel, nositi svoje stroške postopka sam. Prav tako ne bi bilo pravično, da bi sodišče s plačilom stroškov bremenilo mladoletna predlagatelja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče naložilo predlagateljem, da nasprotnemu udeležencu nerazdelno povrnejo stroške v višini 1.464,89 EUR s pripadki, ker so v postopku za izrek ukrepa po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini v celoti propadli.
2. Odločitev sodišča po zakoniti zastopnici izpodbijata mladoletna predlagatelja in tretja predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da nasprotnemu udeležencu naloži plačilo vseh stroškov predlagateljev oziroma podredno, da vsaka stranka nosi svoje stroške sama. Menijo, da je odločitev sodišča arbitrarna in se je ne da preizkusiti, ker ni obrazložena. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem ustvaril nevzdržno situacijo, v kateri so se predlagatelji počutili ogroženi zaradi psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja in so se samo zato odločili, da sprožijo ta postopek.
3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Sodišče v postopkih na podlagi določil Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) odloča o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22a. člena ZPND). Odločitev je utemeljilo na podlagi uspeha v postopku, ker so pritožniki v postopku v celoti propadli.
6. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču nasprotnega udeleženca v odgovoru na pritožbo, da so mu stroški nastali zaradi ravnanja tretje predlagateljice in k temu še dodaja, da sta mladoletna otroka (prvi in drugi predlagatelj) žrtvi svojih staršev, ki medsebojne spore rešujeta na način, ki ju po nepotrebnem obremenjuje.
7. Predlagatelje je v postopku na prvi stopnji zastopal odvetnik, ki je pravni strokovnjak. S predlaganimi dokazi niso uspeli z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati, da je nasprotni udeleženec ustvaril situacijo, ki bi opravičevala predlagane ukrepe v smislu določil ZPND. Zato res ne bi bilo pravično, da bi moral nasprotni udeleženec, ki je v postopku uspel, nositi svoje stroške postopka sam. Prav tako ne bi bilo pravično, da bi sodišče s plačilom stroškov bremenilo mladoletna predlagatelja, česar se zaveda tudi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo. Zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da sta stroške, ki odpadejo na prvega in drugega mladoletnega predlagatelja, dolžna nositi njuna starša A. A. in B. B. vsak do ene polovice. Posledično je A. A. dolžna plačati B. B. znesek, ki sledi iz izreka te odločbe in predstavlja eno tretjino stroškov postopka nasprotnega udeleženca, ki jih je dolžna plačati A. A. ter štiri šestine stroškov, ki bi jih bila dolžna plačati mladoletna predlagatelja, dve šestini stroškov, ki bi odpadli na mladoletna predlagatelja, bo nosil nasprotni udeleženec (3. točka 365. člena ZPP).
8. V pritožbenem postopku sta uspela mladoletna tožnika, ki sta žrtvi nerazrešenih partnerskih odnosov med staršema, zato je prav, da njuna starša nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka sama (osmi odstavek 22a. člena ZPND).