Appeal court reversed first instance dismissal due to procedural violation regarding contract termination facts. The court found the lower court erred by rejecting claims where the plaintiff clearly stated the contract ended due to the defendant's breach. The appellate court held that the plaintiff's explicit statement in the amended complaint sufficiently established the grounds for termination, and since the defendant did not contest these facts, the lower court's refusal to recognize the contract's termination was a fundamental procedural error under the Code of Civil Procedure. Consequently, the appeal was allowed, and the first-instance judgment was set aside in favor of the plaintiff's claim for damages and costs.

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se toženki naloži, da v roku 8 dni plača tožnici 488,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 8. 2017 dalje in stroške izvršilnega postopka 130 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2017 dalje.

II. Toženka naj tožnici plača tudi pravdne stroške (vključno s pritožbenimi) v znesku 673,40 EUR, v 8 dneh, če zamudi pa še zakonske zamudne obresti od naslednjega dne dalje do plačila.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je navedlo, da tožnica ni navedla, da je naročniška pogodba prenehala veljati in iz katerega razloga, saj je tožnica v dopolnitvi svoje tožbe izrecno navedla, da tožena stranka svojih obveznosti po naročniških pogodbah ni izpolnila in ni plačala računa, na katerem je obračunan strošek prekinitve pogodbe, vračilo prejete ugodnosti in obrok za napravo. S tem je dovolj jasno in konkretno navedla, da je (bila) pogodbo prekinila zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na strani toženke. Ker toženka na to ni odgovorila, se šteje, da ta dejstva priznava in podrobnejše navajanje dejstev v zvezi s prekinitvijo pogodbe ni bilo potrebno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo 484,38 EUR z obrestmi in stroški.

2. Tožnica se zoper sodbo pritožuje s predlogom za njeno spremembo ali razveljavitev. Nasprotuje ključnemu razlogu sodišča za zavrnitev njenega zahtevka, češ da ni zatrjevala prenehanja naročniškega razmerja, poleg tega pa navaja, da njen celoten zahtevek ne temelji le na prenehanju razmerja, saj je toženka glede na določila pogodbe v vsakem primeru dolžna plačati obroke za napravo. Navaja, da je v dopolnitvi svoje tožbe navedla, da vtožuje znesek iz naslova prekinitve razmerja, česar toženka ni prerekala in bi moralo sodišče to šteti za priznano. Opredeljuje še stroške pritožbe.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15 tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je navedlo, da tožnica ni navedla, da je naročniška pogodba prenehala veljati in iz katerega razloga, saj je tožnica v dopolnitvi svoje tožbe izrecno navedla, da tožena stranka svojih obveznosti po naročniških pogodbah ni izpolnila in ni plačala računa, na katerem je obračunan strošek prekinitve pogodbe, vračilo prejete ugodnosti in obrok za napravo (tč. II. na 2. strani). S tem je dovolj jasno in konkretno navedla, da je (bila) pogodbo prekinila zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na strani toženke. Ker toženka na to ni odgovorila, se šteje, da ta dejstva priznava (2. odst. 214. čl. ZPP) in podrobnejše navajanje dejstev v zvezi s prekinitvijo pogodbe ni bilo potrebno.

6. Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (9. čl. Obligacijskega zakonika; OZ). Upnik je zato upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (1. odst. 239. čl. OZ). Ker je tožeča stranka navedla, da je v skladu s pogodbo v primeru neizpolnjevanja obveznosti in prekinitve pogodbe upravičena zahtevati vračilo prejete ugodnosti, po pogodbi (in splošnih pogojih, ki so njen del) pa tudi obrok za napravo, in listine, ki jih je predložila, temu ne nasprotujejo, njena tožba je sklepčna in je njen zahtevek ob neprerekanih dejstvih utemeljen v celoti, z stroški in obrestmi vret.

7. Pritožbeno sodišče je zato odpravilo ugotovljeno kršitev, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, tako, da je upoštevalo podane navedbe tožnice in izpodbijano sodbo spremenilo ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo (6. čl. 358. čl. ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Tožnica je v pravdi uspela, zato je upravičena do povračila svojih stroškov, in sicer 200 točk po Odvetniški tarifi za sestavo tožbe, 250 točk za sestavo pritožbe, oboje povečano za DDV, sodno takso 34 EUR za tožbo ter 74 EUR za pritožbo ter 12,40 EUR materialnih stroškov, skupaj 673,40 EUR. Priznane stroške mora toženka tožnici plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).