Appeal dismissed; defendant cannot challenge first instance court's factual findings on debt and costs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first instance judgment ordering the defendant to pay a debt of 223.41 EUR plus interest and procedural costs. The defendant argued he failed to file a preparatory claim due to his mental state and that the new owner used electricity, but the court noted these claims were irrelevant as the defendant admitted non-response. The court ruled that appeals are only valid for specific procedural violations or misapplication of substantive law, neither of which occurred here.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 350. člen; 339. člen (2. odstavek); 458. člen (1. odstavek): An appeal against a judgment in small claims proceedings is admissible only for fundamental violations of the second paragraph of Article 339 of the Civil Procedure Act or erroneous application of substantive law (first paragraph of Article 458), and factual findings by the first instance court cannot be challenged.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Toženec v pritožbi ne more izpodbijati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici glavnico v znesku 223,41 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi 1 . Toženec je dolžan plačati tožnici tudi stroške izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2018 dalje do plačila in stroške pravdnega postopka v znesku 124,24 EUR, ki jih mora plačati v roku osmih dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II).
2. Toženec v pritožbi navaja, da ni vložil pripravljalne vloge, ker je založil dokumentacijo, ki je posledica njegovega psihofizičnega stanja. Novi lastnik je uporabljal elektriko od 20. 2. 2017, do dejanskega prepisa pa je prišlo kasneje. Tudi tožeča stranka ni bila pozorna na dolg, saj bi v nasprotnem prej storila potrebna dejanja.
3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka.
6. Toženec v pritožbi ne more izpodbijati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje. Toženec priznava, da na pripravljalno vlogo tožnice ni odgovoril, zato tudi niso relevantne pritožbene navedbe, da je elektriko uporabljal novi lastnik objekta. Sodišče prve stopnje se je tudi do tega sicer pavšalnega ugovora toženca v sodbi opredelilo in pojasnilo, da toženec ni dal trditev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj je bil objekt prodan, zato je ta toženčev ugovor ocenilo kot pavšalen in ga je pravilno tudi zavrnilo.
7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (350. člen ZPP).
8. Tožnica je vložila odgovor na pritožbo, ki ni bil potreben glede na vsebinske razloge, zato mora tožnica sama kriti stroške pritožbenega postopka.
1 Podrobneje glej I. točko izreka sodbe.