Bankruptcy appeal partially allowed; sale of debtor's residence requires reasoned justification and return of case.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. in 5. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdijo 2., 3. in 4. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.

V luči dejstva, da sploh še ni znano, ali je prodaja njenega premoženja potrebna za poplačilo dolgov glavnega dolžnika in da dolžnica v eni od nepremičnin tudi živi, je dolžnica še poudarila, da bi v skrajnem primeru bilo možno prodati apartmaje ter poslovna prostora, ne pa hkrati še stanovanja v katerem živi.

Glede odločitve o prodaji stanovanja, v katerem stečajna dolžnica biva in ki se nahaja v stanovanjski hiši z apartmaji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne more presoditi pravilnosti odločitve o potrebnosti prodaje tudi solastniškega deleža dolžnice na stanovanjski hiši z apartmaji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji solastniškega deleža stečajne dolžnice do 4/10 na nepremičninah z ID znaki: parcela 000-1/0 in parcela 000-2/9 (v naravi stanovanjska hiša z apartmaji, neto tlorisne površine 282 m2, s pripadajočim zemljiščem na naslovu D.) tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene; da se izklicna cena določi v višini 280.000,00 EUR in varščina v višini 28.000,00 EUR ter da se prodaja tega solastniškega deleža nepremičnin izvaja skupno s prodajo preostalega solastniškega deleža do 6/10 na teh nepremičninah v postopku osebnega stečaja zoper stečajnega dolžnika B.

S., St 000/2014, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru (1. točka izreka). O prodaji solastniškega deleža stečajne dolžnice do 4/10 na nepremičnini z ID znakom: del stavbe 000-5-2 (v naravi poslovni prostor v pritličju na naslovu T.) je odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 92.000,00 EUR in varščina v višini 9.200,00 EUR ter da se prodaja tega solastniškega deleža nepremičnin izvaja skupno s prodajo preostalega solastniškega deleža do 6/10 na teh nepremičninah v postopku osebnega stečaja zoper stečajnega dolžnika B.

S., St 000/2014, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru (2. točka izreka). O prodaji solastniškega deleža stečajne dolžnice do 4/10 na nepremičnini z ID znakom: del stavbe 000-3-2 (v naravi poslovni prostor na naslovu C.) je odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene; da se izklicna cena določi v višini 32.000,00 EUR in varščina v višini 3.200,00 EUR ter da se prodaja tega solastniškega deleža nepremičnin izvaja skupno s prodajo preostalega solastniškega deleža do 6/10 na teh nepremičninah v postopku osebnega stečaja zoper stečajnega dolžnika B.

S., St 000/2014, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru (3. točka izreka). Sodišče prve stopnje je poleg tega sklenilo, da se lahko v primeru, če prejšnji postopek ni uspešen, javna dražba z zviševanjem izklicne cene ponovi ter da se v tem primeru izklicna cena in varščina znižata za 10% izklicne cene oziroma varščine v prejšnjem neuspešnem postopku (4. točka izreka). Stečajni dolžnici je naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino z ID znaki: parcela 000-1/0 in parcela 000-2/9 (v naravi stanovanjska hiša z apartmaji, na naslovu D.) in jo izroči upravitelju (5. točka izreka).

2. Stečajna dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Uveljavljala je zmotno uporabo materialnega prava, nepopolno in napačno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin stečajne dolžnice. Predlagala je odpravo nezakonitega sklepa, podredno njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvi stopnji v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Postopek osebnega stečaja je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru ni sporno, da je postal sklep o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico pravnomočen pred začetkom prodaje njenega premoženja v stečajnem postopku. Zato ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je dovolilo prodajo kljub nezakonitosti postopka osebnega stečaja.

5. Pritožnica neutemeljeno nasprotuje prodaji tudi s trditvami, da ji pripada višji solastniški delež od deleža, kot je ugotovljen s sodno poravnavo, ki sta jo podpisala stečajna upravitelja v postopkih osebnega stečaja, ki se vodita zoper oba solastnika premoženja. Ker v pritožbi ne trdi, da je sprožila kakšen postopek zoper sklenjeno sodno poravnavo, prav tako pa tudi v pritožbi z ničemer ne izkaže zatrjevanega 7/10 solastniškega deleža, njene trditve, da je sodna poravnava nična, za presojo izpodbijanega sklepa niso relevantne. Sicer pa bi bilo navedeno stališče pritožnice kvečjemu lahko pomembno v postopku osebnega stečaja nad B. S., v katerem je sodišče, ki vodi postopek osebnega stečaja v zadevi St 000/2014 sklenilo o prodaji njegovega 6/10 solastniškega deleža na istih nepremičninah, ki so predmet izpodbijane prodaje, dolžnica pa smiselno zatrjuje le njegov 3/10 delež.

6. Kot relevantna dejstva za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa pa je dolžnica navedla:

- da je bilo v stečajnem postopku dolžnice priznanih terjatev v višini 604.730,88 EUR, od tega navadnih terjatev le v višini 10.990,69 EUR; terjatev v višini 592.532,23 EUR pa je priznana pod razveznim pogojem, ki se uresniči, v kolikor terjatev izpolni glavni dolžnik B. S.;

- da so na računih stečajne dolžnice denarna sredstva v višini 12.404,41 EUR, s katerimi bi bilo možno poplačati navadne upnike;

- da ima pri nepremičninah glavnega dolžnika na naslovu T., P. in C., P. upnica Banka, ki je prva v vrstnem redu ter da bi se lahko z unovčenjem teh nepremičnin ločitveni upnik poplačal, s čimer bi lahko obveznost stečajne dolžnice iz naslova poroštva delno ali celo v celoti prenehala;

- da dolžnica prebiva s svojo mladoletno hčerjo v ločeni stanovanjski enoti stavbe na D., P.;

- da iz cenitvenega poročila izhaja, da je vrednost posameznih enot na naslovu D. P., večja kot vrednost celote - da vrednost apartmajev (brez stanovanjske enote, v kateri prebiva stečajna dolžnica) znaša 727.862,63 EUR.

V luči dejstva, da sploh še ni znano, ali je prodaja njenega premoženja potrebna za poplačilo dolgov glavnega dolžnika in da dolžnica v eni od nepremičnin tudi živi, je dolžnica še poudarila, da bi v skrajnem primeru bilo možno prodati apartmaje na naslovu D. P. ter poslovna prostora, ne pa hkrati še stanovanja v katerem živi.

7. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da se dolžnica iz razlogov, ki jih je zavrnilo v točkah 4. in 5. obrazložitve, neutemeljeno upira skupni prodaji njenega solastniškega deleža s solastniškim deležem B. S. na dveh poslovnih prostorih, ki sta navedena v 2. in 3. točki izreka, kot tudi odločitvi, da se v primeru neuspešne prodaje javna dražba ponovi pod pogoji, ki so določeni v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Zato je v tem delu neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v istem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Glede odločitve o prodaji stanovanja, v katerem stečajna dolžnica biva in ki se nahaja v stanovanjski hiši z apartmaji na naslovu D., P., pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih je navedla pritožnica v pritožbi in ki so povzeta v prejšnji točki obrazložitve. Navedena dejstva bi moralo presojati že sodišče prve stopnje in se do njih jasno in izrecno opredeliti, česar pa ni storilo. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne more presoditi pravilnosti odločitve o potrebnosti prodaje tudi solastniškega deleža dolžnice na stanovanjski hiši z apartmaji.

9. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je narekovala razveljavitev 1. točke izreka sklepa ter v tem delu vrnitev zadeve v ponoven postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati predlog prodaje solastniškega deleža dolžnice na nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo z apartmaji, upoštevaje pri tem tudi izrek sklepa o preizkusu terjatev St 001/2015 z dne 4. 7. 2017 v delu, ki se nanaša na prijavljeno terjatev in ločitveno pravico upnice Banka d. d. Glede na sklep o preizkusu terjatev bo v primeru, če se odloči, da se že pred unovčitvijo poslovnih prostorov proda tudi dolžničin delež na nepremičnini, v kateri biva, moralo ugotoviti: v kakšni višini se bo zaradi poplačila ločitvenega upnika iz stečajne mase dolžnika B. S. zmanjšal dolg stečajne dolžnice do istega upnika in v kakšni višini bo iz kupnine za prodana poslovna prostora poplačan preostanek dolga stečajne dolžnice do upnice Banka d. d. Na podlagi navedenih dejstev bo moralo predlog prodaje v spornem delu presojati v luči namena postopka osebnega stečaja in navesti tudi odločilne razloge za odločitev, ki jih bo mogoče preizkusiti. V zvezi s trditvami dolžnice, da bi se s prodajo posameznih apartmajev iztržilo več kot s prodajo cele stanovanjske hiše, pa bo moralo tudi v tem delu odločitev o predlogu stečajnega upravitelja tako obrazložiti, da jo bo mogoče preizkusiti.