Plaintiff's appeal dismissed for failure to prove inability to appoint a representative for service of process.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožeča stranka ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj ni navedla dejstev, niti predložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi verifikacije devizne vloge. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožeča stranka v tujini, to je v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Kot kontaktni naslov je tožeča stranka v tožbi navedla ... (v nadaljevanju: Združenje), ki ima sedež v Bosni in Hercegovini.

2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.

3. Po določbah prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

4. Sodišče je Združenju vsled vprašanj, ki jih je Združenje zastavilo, posredovalo obsežna pojasnila (pod opr. št. Su 394/2017) glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, med drugim tudi opozorilo, da Združenje glede na to, da ima sedež v Bosni in Hercegovini, po prej navedeni določbi 146. člena ZPP ne more biti pooblaščenec za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Sodišče je Združenje opozorilo tudi glede obveznih sestavin tožbe po ZPP in ZUS-1.

5. Sodišče je tožeči stranki s sklepom I U 2298/2017-4 z dne 8. 12. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 2298/2017-4 z dne 8. 12. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa.

6. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 2298/2017-4 z dne 8. 12. 2017 vročen dne 18. 12. 2017, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je v tem odstavku naveden sklep poslala tožeči stranki skupaj z dopisom z dne 18. 12. 2017. V dopisu je tožeči stranki pojasnila, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, jo opozorila na začetek teka rokov za odpravo teh pomanjkljivosti ter na pravne posledice nepravočasne odprave pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka navedeni sklep prejela dne 3. 2. 2018.

7. Sodišče je dne 9. 2. 2018 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.

8. V zvezi s to navedbo sodišče ugotavlja, da je pavšalna in povsem nekonkretizirana, zaradi česar je sodišče niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj ni navedla dejstev, niti predložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Poleg tega pa je besedilo odziva tožeče stranke po vsebini identično besedilu odziva drugih tožečih strank v zadevah verifikacije deviznih vlog, v katerih so se tožeče stranke v tožbi prav tako sklicevale na Združenje kot kontaktni naslov. Sodišče poudarja, da se je tožeča stranka na poziv sodišča z navedbo o nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji na naveden način odzvala kljub temu, da je sodišče, kot predhodno pojasnjeno pod točko 4 obrazložitve tega sklepa, Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, in kljub jasnemu pojasnilu začasne zastopnice o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, v spremnem dopisu z dne 18. 12. 2017.

9. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 17. 1. 2018, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.