Court dismisses appeal because first instance court correctly refused to decide on division method, only delaying it.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče lahko odloži le delitev stvari oziroma učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve, ne pa samega odločanja o načinu delitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za odlog delitve.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: spremeni) in predlogu za odlog delitve ugodi. V pritožbi ponavlja svoje navedbe iz postopka na prvi stopnji in navaja, da je predlagateljici pripravljena izplačati njen delež, da pa trenutno za to še nima finančnih sredstev. Šele po realizaciji izvršilnih postopkov, ki tečejo zoper sina predlagateljice, bo pridobila potrebna denarna sredstva za odkup deleža nepremičnine, ki je predmet delitve. Interes nasprotne udeleženke je, da obdrži družinsko hišo in s tem izpolni obljubo, ki jo je dala svoji mami, da bosta s sestro (predlagateljico) skupaj varovali domačijo. V nasprotnem primeru bo nepremičnina prodana kot celota, pod realno ceno, s čimer bo tudi nasprotni udeleženki nastala velika premoženjska škoda. Ker obstaja realna možnost, da bo predlagateljica nadaljevala s tem postopkom, ki ga je sprožila zgolj z namenom, da bi od nasprotne udeleženke dobila ustrezno kupnino, s katero bi nato poravnala dolgove svoje sina, ki jih od njega terja nasprotna udeleženka, je predlog za odlog delitve solastnine povsem utemeljen.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 69. člena SPZ 1 ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Gre za pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti. 2 Določbo dopolnjuje naslednji člen, ki v drugem odstavku določa, da sodišče v nepravdnem postopku, če ni sporazuma med solastniki, odloči o načinu delitve solastnine, v tretjem odstavku pa je določeno, da lahko, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki delitev predlaga, delitev odloži za največ tri leta. Iz zakona torej izhaja, da sodišče lahko odloži le delitev stvari oz. učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve, ne pa samega odločanja o načinu delitve. Takšno je tudi stališče, sprejeto v sodni praksi. 3 Solastnik, ki se sklicuje na neprimeren čas delitve, namreč nima pravice nasprotovati delitvi, ampak lahko doseže le njeno odložitev, če bi takojšnja delitev predstavljala zanj nesorazmerno težko breme v primerjavi s pravico solastnika doseči delitev stvari in razdružitev solastninske skupnosti. 4

6. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničin predlog za odlog delitve, materialnopravno pravilna že iz razloga, ker o predlogu za delitev še ni bilo odločeno. Pravilno je tudi navedlo, da je trditev predlagateljice, da delitev nepremičnin v naravi ni mogoča, v tej fazi postopka, ko še ni bil postavljen izvedenec ustrezne stroke, preuranjena. Ker sodišče o načinu delitve še ni odločalo in še ni znano, na kakšen način bo delitev opravljena, je razpravljanje nasprotne udeleženke o njeni trenutni (ne)zmožnosti izplačila predlagateljičinega deleža oz. prodaji nepremičnine brezpredmetno. O pritožbenih navedbah, ki se nanašajo na samo upravičenost razlogov za odlog delitve nepremičnine oz. močnejši interes nasprotne udeleženke, da se nepremičnina še nekaj časa ne razdeli, se pritožbenemu sodišču zato ni bilo treba izreči.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 5 ).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.

1 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami, v nadaljevanju SPZ.

2 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 351.

3 Prim. sklepe VSL I Cp 1632/2017, I Cp 433072010, II Cp 4872/2010.

4 Glej že navedeni sklep VSL I Cp 1632/2017.

5 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.