Bankruptcy court dismissed debtor's appeal, confirming refusal of debt release due to delayed reporting.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Stečajni dolžnik se je bil dolžan nemudoma odzvati na poziva stečajnega upravitelja glede iskanja zaposlitve za polni delovni čas. Prav tako ga je bil dolžan nemudoma obvestiti o prenehanju delovnega razmerja ter o svojih prizadevanjih najti novo zaposlitev, o selitvi v drugo državo ter o krajši zaposlitvi v tujini. Dodatna opredelitev teh obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalagajo določbe ZFPPIPP, ni bila potrebna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da je ves čas trajanja stečaja ravnal vestno in pošteno, saj je kljub krajšemu nerednemu poročanju iskal zaposlitev in se dejansko tudi zaposlil, o čemer je stečajnemu upravitelju poročal z manjšo zamudo. Kot bistveno v pritožbi uveljavlja, da bi mu moralo sodišče, v kolikor je menilo, da njegova aktivnost glede poročanja upravitelju in iskanja zaposlitve ni bila zadostna, v skladu z drugim odstavkom 401. člena ZFPPIPP, naložiti ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti po prvem odstavku 401. člena ZFPPIIPP. Meni, da je bila zavrnitev odpusta obveznosti nesorazmeren ukrep ter da bi mu moralo sodišče pred tem naložiti določena ravnanja, potrebna za izpolnitev njegovih obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretnem postopku je upravitelj vložil ugovor zoper odpust obveznosti iz razloga, ker je dolžnik v preizkusni dobi kršil svoje obveznosti iz 401. in 384. člena ZFPPIPP. Pojasnil je, da je bil dolžnik ob začetku stečaja zaposlen za nedoločen čas po 10 ur tedensko oziroma za 20 ur tedensko, zaradi česar ni bilo izgledov, da bi se v stečajnem postopku oblikovala stečajna masa. Zaradi navedenega je pozval dolžnika, da si za povečanje možnosti poplačila upnikov prizadeva najti zaposlitev še za preostalih 20 ur tedensko in o tem upravitelju mesečno poroča. Stečajni dolžnik se na upraviteljeva poziva z dne 29. 8. 2018 in z dne 3. 10. 2018 ni odzval. Kontakt z upraviteljem je vzpostavil šele dne 12. 2. 2019. Obvestil ga je o prenehanju delovnega razmerja v letu 2018 (ni pa vedel povedati datuma prenehanja) ter o tem, da je v vmesnem času v tujini (v X.) opravljal preizkusno delo (v času od 1. 12. 2018 do 31. 1. 2019). Upravitelj je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, saj ga dolžnik ni obvestil niti o prenehanju delovnega razmerja niti o tem, da je imel v vmesnem času sklenjeno delovno razmerje v X., prav tako pa tudi ne o spremembi naslova bivanja. Očital mu je tudi, da je opustil obveznost poročanja o prizadevanjih najti si zaposlitev v času brezposelnosti od 1. 9. 2018 dalje.

5. Stečajni dolžnik je v odgovoru na ugovor in na naroku navedbe stečajnega upravitelja priznal. Pojasnil je, da je bil v vmesnem času v tujini ter da si je želel najti službo, da pa zaradi nenadnega odhoda v tujino s sabo ni vzel podatkov upravitelja ter dokumentacije stečajnega postopka. Navajal je tudi, da v tujini ni imel dostopa do interneta ter priznal, da ni ravnal dovolj skrbno in odgovorno.

6. Stečajni dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo relevantnih podatkov glede dejstev, ki vplivajo na oblikovanje stečajne mase, med drugim podatke o zaposlitvi in plači, kot tudi spremembo naslova svojega prebivališča (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Prav tako mora stečajni dolžnik med preizkusnim obdobjem izpolnjevati tudi dodatne obveznosti, ki jih določa 401. člen ZFPPIPP. Stečajni dolžnik, ki je zaposlen, mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca (1. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžnik, ki ni zaposlen, je pa sposoben za delo, si mora prizadevati, da najde zaposlitev ter upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (2. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP).

7. Obveznost nezaposlenih dolžnikov, da si prizadevajo najti zaposlitev ter o tem mesečno poročajo upravitelju je splošna in že na podlagi 401. člena ZFPPIPP velja za vse stečajne dolžnike ter je ni nujno potrebno konkretizirati s sklepom iz drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Dolžnik je upravitelja po določbah ZFPPIPP tudi dolžan seznaniti s prenehanjem zaposlitve, s tem da se je na novo zaposlil ter tudi s tem, da se je preselil, saj sicer stečajni upravitelj nadzora ne more učinkovito izvajati. Dolžniku so bile torej očitane kršitve obveznosti, ki so na splošno, vsem stečajnim dolžnikom, naložene že z zakonom. Dodatna opredelitev teh obveznosti, tudi ob upoštevanju dolžnikovih osebnih okoliščin, ni bila potrebna.

8. Sodišče lahko ob upoštevanju okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP s sklepom o začetku odpusta obveznosti ali kasnejšim sklepom dolžniku naloži določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz navedene določbe, lahko sodišče dolžniku naloži določena konkretne, dodatne obveznosti, ni pa tega dolžno storiti. Dolžnik si navedeno določbo zmotno razlaga, saj ne gre za predhodno fazo, da bi sodišče smelo izdati sklep o zavrnitvi predloga za odpust šele potem, ko bi dolžniku s sklepom naložilo izpolnitev določenih konkretnih ravnanj, ki pa jih le-ta ne bi izpolnil. Stečajni dolžnik zato s pritožbeno navedeno, da bi mu moralo sodišče naložilo določena ravnanja, ne pa sprejeti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ne more uspeti.

9. Stečajni dolžnik se je bil dolžan nemudoma odzvati na poziva stečajnega upravitelja glede iskanja zaposlitve za polni delovni čas. V konkretnem primeru prav tako ni mogoče spregledati, da dolžnik o prenehanju delovnega razmerja ter o svojih prizadevanjih najti novo zaposlitev, o selitvi v drugo državo ter o krajši zaposlitvi v X., stečajnega upravitelja ni obvestil vse od 31. 8. 2018 pa do 12. 2. 2019. Zato stečajni dolžnik neutemeljeno meni, da gre za "krajše neredno poročanje oziroma manjšo zamudo." Vse te obveznosti je bil dolžnik dolžan izpolnjevati vestno, skrbno ter pravočasno, ne pa s skoraj polletno zamudo.

10. Sodišče mora dolžnikov interes, da doseže odpust obveznosti, ustrezno uravnotežiti z interesom upnikov, da dosežejo poplačilo svojih obveznosti. Pravično ravnovesje med temi, nasprotujočimi si interesi, pa terja dolžnikovo vestno in skrbno ravnanje, njegovo maksimalno prizadevanje v smeri poplačila upnikov tekom preizkusne dobe. Temu kriteriju dolžnik ni zadostil, saj njegovih kršitev ni mogoče šteti kot neznatnega pomena. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči. Glede na to da dejanske okoliščine v konkretnem primeru niso bile sporne, pa je odločitev sodišča prve stopnje dovolj obrazložena, da je mogoč njen preizkus. Tako tudi pritožbeni očitek o preveč pavšali obrazložitvi, po presoji pritožbenega sodišča, ni utemeljen.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.