Appeal dismissed; court upheld low non-pecuniary damages for rib fractures under Fisher II system.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that awarded 1,500 EUR in non-pecuniary damages. The plaintiff argued the award was too low and failed to account for future chronic pain and mental suffering, while the defendant did not respond. The court rejected these claims, ruling that the awarded amount aligned with established judicial practice for the specific injury classification and properly balanced individual circumstances against objective standards.
Legislator headnote
AI generated179. člen Obligacijskega zakonika; 353. člen Zakona o pravdnem postopku: Non-pecuniary damages for minor physical injuries must be objectively conditioned and proportionate to established judicial practice, rejecting appeals based on unsubstantiated claims of insufficiency.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (Fisher II - prelom dveh reber, udarnina prsnega koša )
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da mora tožnici plačati 1.500,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 07. 2018 do plačila (1. točka izreka sodbe). Višji odškodninski zahtevek je zavrnilo (3. točka izreka). Obenem je toženki naložilo, da mora povrniti 698,89 EUR pravdnih stroškov.
2. Tožnica se zoper sodbo pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje ter opredeljuje pritožbene stroške. Za vse oblike pretrpljene nepremoženjske škode meni, da je odškodnina prenizko ocenjena. Trdi, da sodišče ni upoštevalo tudi bodočih občasnih telesnih bolečin. Navaja pa tudi, da je v tožbi uveljavljala duševne bolečine zaradi trajnega in ne začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.
6. Glede pretrpljenih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, se je sodišče prve stopnje v celoti oprlo na strokovno, temeljito in jasno mnenje izvedenca medicinske stroke dr. F. D. Pri tem je ugotovilo in pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi morebitne bodoče lahke bolečine, kot to izhaja iz razlogov, navedenih v 1. odst. na 7. strani obrazložitve izpodbijane sodbe.
7. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je tožnica v tožbi uveljavljala duševne bolečine zaradi trajnega in ne zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki se prisodijo le v res izjemnih primerih, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje v 2. odst. na strani 6 obrazložitve svoje sodbe. Vendar pa je sodišče prve stopnje v resnici za vse blage tožničine omejitve (oteženo opravljanje aktivnosti pri gospodinjstvu, skrbi za družino, obdelovanju posesti) ugotovilo, da so trajne narave, da je stanje dokončno, kar je izrecno navedeno v 13. točki obrazložitve na str. 7.
8. Odškodnino, ki jo je prisodilo iz naslova duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja njenih aktivnosti, je treba upoštevati kot odškodnino za duševne bolečine zaradi (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
9. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da celotna prisojena odškodnina ni prenizka in da v celoti ustreza predpisanim merilom iz 179. čl. Obligacijskega zakonika (OZ). Tožnici je za njeno nepremoženjsko škodo prisojen primeren znesek, pri čemer je sodišče ustrezno uravnovesilo načelo individualizacije odškodnine (torej upoštevanje tožničinih lastnosti) z načelom njene objektivne pogojenosti, po katerem mora biti odškodnina vpeta v širše družbene okvire (torej mora biti v ustreznem razmerju z blažjimi in hujšimi primeri). Tožnici prisojena odškodnina ustrezno odraža pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, ki je v tem, da dobi oškodovanec pravično zadoščenje za svoje trpljenje.
10. Prisojena odškodnina glede na vse okoliščine primera ne odstopa od ustaljene sodne prakse. Tožničine poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.) - prelom dveh reber in udarnino prsnega koša, zanje pa ji je bila odmerjena odškodnina, ki ustreza približno trem neto povprečnim plačam na zaposlenega v RS, kar ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih in je sprejemljivo. 1 Pritožničini očitki zoper njeno odmero, češ da je prenizka, so pavšalni ter niso oprti na primerljivo prakso.
11. Pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje pritožnica, torej niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in na podlagi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v izpodbijanem zavrnilnem delu (III. tč.) potrditi prvo sodbo.
12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sama kriti stroške svoje neuspešne pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).
1 Prim. odločbe VS RS II Ips 523/2000, II Ips 79/1998.