Supreme Court dismisses review application as statutory conditions for admissibility were not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Med pravdnima strankama je sporno, ali je prodajna pogodba, ki sta jo toženi stranki sklenili leta 2004, glede nepremičnine parc. št. 572/85 k. o. ..., ki naj bi bila po navedbah tožnika predmet denacionalizacijskega postopka, nična.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo in ugotovilo, da je prodajna pogodba iz leta 2004 sklenjena med toženkama nična, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 572/85 k. o. ... na ime drugo toženca neveljavna in da se pri nepremičnini parc. št. 572/85 k.o. ... vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis v korist Občine A.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka delno spremenilo, tako da se sodba v tem delu spremenjena glasi: „Prodajna pogodba iz leta 2004, sklenjena med tožencema je nična v delu, ki se nanaša na prodajo oziroma nakup dela parc. št. 572/85 k.o. ..., in sicer dela v izmeri 234m2. Tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti te prodajne pogodbe v presežku, to je v delu, ki se nanaša na prodajo oziroma nakup dela te parcele v izmeri 251 m2, se zavrne.“ V izpodbijani 2. in 3. točki (to je glede izbrisne tožbe) je sodišče druge stopnje zadevo razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Predlog za dopustitev revizije sta vložili toženi stranki in v njem izpostavili naslednja vprašanja: 1) ali je izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje izvršljiva oziroma ali jo je možno realizirati v takšni obliki; 2) ali predstavlja izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje kršitev 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); 3) ali je sodišče z izpodbijano odločitvijo odločalo izven meja postavljenih zahtevkov; 4) ali je sodišče pravilno uporabilo določila 88. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen); 5) ali določilo 88. člena ZDen izključuje uporabo določil drugih členov ZDen; 6) ali je zahtevek izbrisne tožbe dopusten v pravdah zaradi ugotovitve ničnosti, ki so sprožene v okviru denacionalizacijskih postopkov; 7) ali je dopustna izbrisna tožba zoper dobrovernega pridobitelja vknjižene pravice; 8) ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo in bistveno kršili določbe pravdnega postopka, s tem ko sta presodili, da dobra vera toženih strank ni vplivala na dopustnost razpolaganja z nepremičnino; 9) ali je s predmetno pogodbo položaj tožnika v čemerkoli poslabšan; 10) ali pravdno sodišče v tovrstnih postopkih lahko, za potrebe odločanja o ničnosti pravnega posla, ugotavlja obstoj zakonskih ovir za vračilo premoženja; 11) kakšna sta namen pravdnega postopka in naloga sodišča v tovrstnih pravdah (zaradi ugotavljanja ničnosti pravnih poslov za namen odločanja v denacionalizacijskem postopku).

5. V predlogu utemeljujeta, da tožnik tožbenega zahtevka na ugotovitev delne ničnosti ni postavil, zato je višje sodišče s svojo odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek. Odločitve sodišča druge stopnje tudi ni mogoče izvršiti, saj del zemljiške parcele brez ustreznega načrta parcelacije, ne more biti predmet pravic. Menita, da je pravnomočna odločitev sodišča posega v temeljno načelo ZDen, da se z denacionalizacijo ne sem povzročati novih krivic. Sodišče bi moralo v okviru predhodnega vprašanja odločati o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi, ki je temeljnega pomena za oceno, ali je neko ravnanje nično v smislu 88. člena ZDen. Če vračilo v naravi ni možno, se tudi 88. člen ZDen ne uporabi. V postopku na prvi stopnji sta zatrjevali, da predmetna nepremičnina v naravi ne more biti vrnjena, o čemer se nižji sodišči nista izjavili. Stališče pravnomočne sodbe, da pravdno sodišči ni pristojno presojati, ali obstajajo ovire za vračilo nepremičnin v naravi, je po mnenju toženih strank zmotno. Sklicujeta se na sodno prakso v zadevah Ustavnega, Vrhovnega in višjih sodišč (Up-195/00, X Ips 80/2013, II Ips 741/2009, I Cp 1118/2005).

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).