Supreme Court transfers enforcement case to another court due to perceived bias from judge's spouse being defendant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred an enforcement proceeding from the Ljubljana District Court to the Grosuplje District Court upon the original court's request. The defendant, the judge's husband, argued that having the judge and her spouse adjudicate the same case would create an unjustifiable doubt about judicial impartiality. The court agreed that this familial connection, despite the judge's departmental role, could reasonably undermine public confidence in the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 15 of the Enforcement and Security Act: A transfer of jurisdiction is warranted when there are significant reasons for objective impartiality, including circumstances that would cause a reasonable person to doubt the impartiality of the court due to relationships between the judge and the parties.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Grosupljem.
[JEDRO]
Če bi v izvršilnem postopku, v katerem kot dolžnik nastopa sodničin mož, odločali sodniki istega sodišča, bi opisana povezanost med zakoncema ne glede na to, da gre sicer za sodnico s pravdnega oddelka, nedvomno lahko vzbudila upravičen dvom v sodno nepristranskost tega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je v izvršilni zadevi 1913 I 980/2018 podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Pojasnilo je, da je dolžnik zakonec sodnice A. A., ki opravlja sodniško funkcijo na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ocenjuje, da bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti oziroma vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti sojenja. Pri tem se sklicuje na primerljive zadeve, v katerih je že prišlo do prenosa pristojnosti.
2. Predlog je utemeljen.
3. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Gre za percepcijo javnosti oziroma udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. V takem primeru mora predlagatelj podati takšne okoliščine, na podlagi katerih bi se pri razumnem človeku pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču.
4. Predlagateljeva ocena je pravilna. Če bi v izvršilnem postopku, v katerem kot dolžnik nastopa sodničin mož, odločali sodniki istega sodišča, bi opisana povezanost med zakoncema ne glede na to, da gre sicer za sodnico s pravdnega oddelka, nedvomno lahko vzbudila upravičen dvom v sodno nepristranskost tega sodišča. Enako je v zadevah s podobnimi okoliščinami oziroma istimi akterji Vrhovno sodišče že odločilo v primerljivih zadevah I R 77/2014 in I R 36/2019.
5. Ker je podana tehtnost razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Grosupljem.