Appeal granted; court held witness statements must prove applicant's possession, not missing deeds' existence.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep Sdn 1311/2018 z dne 11. 3. 2019 in sklep sodniške pomočnice Dn 215472/2018 z dne 19. 11. 2018 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

[JEDRO]

Izjavi dveh sosedov se morata nanašati na lastniško posest predlagatelja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Radovljici zavrnilo ugovor predlagateljice ter potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah in vzpostavitev listin zavržen.

2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki – notarki. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in napačno tolmačilo določbe 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), torej da bi morala predlagateljica dokazati verjetnost obstoja listin, katere vzpostavitev zahteva, na način, da bi to izhajalo iz vsebine overjenih izjav prič (lastnikov sosednjih nepremičnin). Iz prej citirane zakonske določbe jasno izhaja, da mora iz vsebine izjav prič izhajati zgolj potrditev dejstva, da ima predlagatelj predmetno nepremičnino, na kateri predlaga poleg vzpostavitve manjkajoče zemljiškoknjižne listine tudi vknjižbo lastninske pravice na svoje ime, v lastniški posesti. Zakonsko določilo glede tega je torej nedvoumno, jasen pa je tudi sam smisel izjave priče. Slednja lahko (za potrebe postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine) izpriča le to, kar po sami naravi lahko, in sicer, da predlagateljico dobro pozna, jo videva prihajati in odhajati v predmetno nepremičnino, pozna njene družinske člane in podobno, torej da ima nepremičnino v lastniški posesti. Ker listin, katerih vzpostavitev predlagateljica zahteva, ni oziroma ne obstajajo (niti v obliki kopij), priče o obstoju teh listin tudi ne bi mogle izpovedati, temveč lahko izpovedo zgolj o lastniški posesti predlagateljice. Zatrjuje torej, da je izpolnila vse zakonsko zahtevane pogoje za začetek postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli začetek vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin in v nadaljevanju tudi vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavni zadevi je predlagateljica podala predlog za vzpostavitev dveh zemljiškoknjižnih listin in sicer pogodbe o prenosu lastninske pravice na parceli št. 198/10 k.o. ..., sklenjene (predvidoma) leta 1979 med prodajalcem A. P. in kupcem Občino L. V. R. ter pogodbe o prenosu lastninske pravice na parcelah št. 198/10 in 197/15 k.o. ... iz leta 1983, sklenjen med prodajalcem Občino L. V. R. in pridobiteljem Stanovanjsko zadrugo SCT L.. Predlagala je, da se na podlagi teh listin in zemljiškoknjižnega dovolila pravnega naslednika Stanovanjske zadruge SCT L. (Zveze zadrug L. z.b.o.) z dne 24. 6. 2014 dovoli na njeno ime vknjižba lastninske pravice na parcelah št. 198/10 in 197/15 k.o. ... . Predlogu je priložila overjeni izjavi dveh lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujeta, da ima stanovanjsko hišo na teh parcelah v lastniški posesti.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da gre v obravnavanem primeru za več zaporednih prenosov lastninske pravice, zato mora biti vsaka od listin v tej verigi sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Vendar pa je predlog nepravilno zavrglo z utemeljitvijo, da predlagateljica s predložitvijo izjav dveh prič, ki sta potrdili njeno lastniško posest, ne more izkazati verjetnega obstoja manjkajočih listin svojih pravnih prednikov. Pritožba to stališče utemeljeno graja. Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora predlagatelj med drugim verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila oziroma izgubila (1. točka prvega odstavka 234. člena ZZK-1). Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če predlagatelj predloži bodisi kopijo listin, katerih vzpostavitev zahteva (1. točka petega odstavka 234. člena ZZK-1), bodisi verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki to dejstvo potrjujejo (2. točka petega odstavka 234. člena ZZK-1). Zakon je torej v tem primeru jasen. Izjavi dveh sosedov se morata nanašati na lastniško posest predlagateljice, od katere bi bilo pretirano pričakovati, da bi z izjavami sosedov izkazovala obstoj manjkajočih listin oziroma lastniško posest vseh svojih pravnih prednikov (Občine L. V. R. in Stanovanjske zadruga SCT L.), daleč nazaj v preteklost. Neutemeljeno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da bi morale te izjave vsebovati pravni naslov, na podlagi katerega predlagateljica izvršuje svojo posest. Dovolj je, da iz njih jasno (in nedvoumno) izhaja, da predlagateljica (po vedenju sosedov) uporablja nepremičnino kot lastnica, pri tem pa ni treba, da bi sosednje navajali tudi pravni temelj, na podlagi katerega je lastniško posest pridobila.

6. Zaradi zmotnega stališča prvostopenjsko sodišče ni presojalo vseh ostalih pogojev za predlagano vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vknjižbo lastninske pravice, zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep in sklep sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj upošteva gornja stališča in pravne napotke ter o podanem predlogu ponovno odloči. Če bo ugotovilo, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izdajo sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, naj upošteva, da je treba ta sklep vročiti ne le zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagateljici, temveč tudi vsem ostalim vmesnim pridobiteljem predmetnih nepremičnin oziroma njihovim pravnim naslednikom.