Appeal dismissed; court tax exemption under law does not override court's cost allocation rules.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da določbe 15. člena ZST-1 ne pridejo v poštev v primerih taksne oprostitve na podlagi samega zakona. V obravnavanem primeru gre namreč za povrnitev sodne takse kot stroškov postopka, za slednje pa taksna oprostitev, bodisi na podlagi samega zakona, bodisi na podlagi odločbe sodišča, ne more učinkovati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od vročitve sklepa plačati del sodne takse za redni postopek po tarifni št. 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v višini 135,30 EUR po plačilnem nalogu, ki je priloga sklepa (I. točka izreka). Nadalje je tožeči stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od vročitve sklepa plačati del sodne takse za redni postopek po tarifni št. 1111 ZST-1 v višini 29,70 EUR po plačilnem nalogu, ki je priloga sklepa (II. točka izreka). Končno je pravdni stranki opozorilo, da če sodne takse v danem roku ne bosta plačali, jo bo sodišče prisilno izterjalo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep, in sicer zoper II. in III. točko izreka, se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prevalitvi sodne takse za redni postopek v višini 165,00 EUR 1 , katero bi bila prvotno dolžna plačati tožeča stranka, vendar je bila oproščena plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 10. člena ZST-1. Skladno z uspehom v postopku, ki je za tožečo stranko znašal 82%, za toženo pa 18%, 2 je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati del sodne takse za redni postopek v višini 135,30 EUR, tožeča stranka pa del sodne takse za redni postopek v znesku 29,70 EUR (2. in 4. odstavek 15. člena ZST-1). Obema strankama je hkrati kot sestavni del izpodbijanega sklepa poslalo tudi plačilni nalog z dne 23.1.2019.

7. Tožeča stranka, ki je bila v predmetnem postopku oproščena plačila sodne takse, ne zanika, da je na podlagi pravnomočne zadevne sodbe pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati. Sicer pa je to tudi očitno, saj je uspela v znesku 1.376,12 EUR. Sodna taksa, ki naj bi jo plačala po izpodbijanem sklepu pa znaša 29,70 EUR, pri čemer tožeča stranka višini tako odmerjene takse konkretizirano ne nasprotuje, odmera pa je pravilna tudi po presoji pritožbenega sodišča. Poleg tega je celoten postopek končan in je uspeh tožeče stranke sedaj poznan. Enako velja tudi za uspeh toženke. Tako so v obravnavanem primeru izpolnjene vse predpostavke za uporabo 4. odstavka 15. člena ZST-1. 3

8. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke (ki je samoupravna lokalna skupnost), da določbe 15. člena ZST-1 ne pridejo v poštev v primerih taksne oprostitve na podlagi samega zakona (1. odstavek 10. člen ZST-1). V obravnavanem primeru gre namreč za povrnitev sodne takse kot stroškov postopka (1. odstavek 15. člena ZST-1), za slednje pa taksna oprostitev, bodisi na podlagi samega zakona (10. člen ZST-1), bodisi na podlagi odločbe sodišča (11. člen ZST-1), ne more učinkovati (smiselno 1. odstavek 10. člena ZST-1 in 13. člen ZST-1). Da se 15. člen ZST-1 nanaša tudi na pravdne stranke, ki so oproščene plačila sodnih taks že po samem zakonu (10. člen ZST-1), pa izhaja tudi iz njegovega besedila, ko v prvem, drugem in četrtem odstavku določa le „stranka, ki je bila oproščena plačila taks“, pri tem pa ne izpostavlja načina oprostitve plačila taks (po samem zakonu ali na podlagi sodne odločbe). 4

9. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

10. Ker pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 3. odstavkom 1. člena ZST-1) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP (v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1). Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glede na vrednost spornega predmeta 1.672,82 EUR je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da sodna taksa za redni postopek po tar. št. 1111 ZST-1 znaša 165,00 EUR.

2 S sodbo, opr. št. VI Pg 959/2018 z dne10.12.2018, je sodišče prve stopnje tožeči stranki (od vtoževanih 1.672,82 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) prisodilo znesek 1.376,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.4.2018 dalje do plačila, v presežku, pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

3 Podobno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 859/2017 z dne 30.10.2017 in opr. št. I Cp 1836/2018 z dne 19.9.2018.

4 Podbno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3389/2014 z dne 30.12.2014, opr. št. II Cp 1048/2017 z dne 30.5.2017, opr. št. II Cp 637/2017 z dne 30.3.2017 in opr. št. I Cp 2034/2017 z dne 18.10.2017 ter smiselno tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2717/2017 z dne 25.1.2018.