Appeal dismissed; involuntary psychiatric hospitalization upheld due to severe mental disorder and danger to self/others.

Pritožba se zavrne.

[JEDRO]

Nasprotna udeleženka v tem psihofizičnem stanju hudo ogroža svoje zdravje in tudi zdravje in življenje drugih, ker je nepredvidljiva, potencialno tudi heteroagresivna, kar se je pokazalo tudi v dogodkih pred sprejemom na zdravljenje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je sprejem A. A. na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice utemeljen ter da se zadrži na zdravljenju na tem oddelku do 18. 9. 2019.

2. Nasprotna udeleženka se v pritožbi proti temu sklepu ne strinja z ugotovitvami, da je duševno motena oseba. Navaja, da ji je nekdo v pralni stroj v gumo naredil pet lukenj, na grobu pa je v zemlji dobila 77 rumenih kroglic s strupom. Opisuje, kako so jo trije policaji tlačili v prisilni jopič in da se ni mogla ubraniti. Diagnozo je prejela od Marije iz nebes, takoj po napadih pod srcem okrog srca in v srcu v štirinajstih dneh. Bolnišnico ji je Marija iz nebes odsvetovala, ker zdravijo samo bogate, revne pa ubijejo. Kdo ji krade, šprica, dela škodo, ne bo ponavljala. Opisuje svoje zdravstvene težave in predlaga predčasen odpust, ker ima napotnico za nova očala in hišo z vrtom, ki ga ne bo nihče urejal.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri ugotovilo za odločitev pomembne okoliščine tega primera ter pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Po tej določbi je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (1) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča so oprte na izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke ter na izpoved nasprotne udeleženke, ki je bila zaslišana v psihiatrični ustanovi. V pravilnost teh ugotovitev tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov. Nasprotna udeleženka je bila sprejeta na oddelek pod posebnim nadzorom, ker je bila psihotična in heteroagresivna, ob posredovanju policije ter reševalcev. Izvedenka je potrdila že postavljeno diagnozo duševne motnje in sicer psihozo z obsežno paranoidno nanašalno simptomatiko, pri čemer nakazuje tudi slušne halucinacije. Po mnenju izvedenke je njena presoja realnosti hudo motena, do svojega stanja in potrebe po zdravljenju je nekritična in odklonilna. Nasprotna udeleženka v tem psihofizičnem stanju hudo ogroža svoje zdravje in tudi zdravje in življenje drugih, ker je nepredvidljiva, potencialno tudi heteroagresivna, kar se je pokazalo tudi v dogodkih pred sprejemom na zdravljenje. Iz izpovedi nasprotne udeleženke, ki je pretežno nepovezana in težko razumljiva, je razbrati, da je ves čas prepričana, da ji določena oseba želi škodovati, da jo ogroža in ji krade. Hospitalizacija v varovani enoti je po mnenju izvedenke nujno potrebna zaradi diagnostike in ustrezne medikamentozne terapije, ki jo nasprotna udeleženka odklanja. Prvostopenjsko sodišče je sledilo tudi predlogu izvedenke o predvidenem obdobju zdravljenja treh mesecev, ki je utemeljeno zato, ker nasprotna udeleženka doslej še ni bila zdravljena za duševno motnjo.

6. Pritožba neprepričljivo zanika obstoj duševne motnje in se neutemeljeno zavzema za skrajšanje v izpodbijanem sklepu predvidenega obdobja zdravljenja. Glede tega je že prvostopenjsko sodišče pravilno opozorilo na možnost odpusta iz oddelka pod posebnim nadzorom v primeru, če se zdravstveno stanje nasprotne udeleženke ustrezno izboljša (71. člen ZDZdr). Milejša oblika zdravljenja glede na ugotovitve izvedenke o potrebnosti uvedbe ustrezne terapije ter nasprotovanju zdravljenja (po trditvah nasprotne udeleženke zdravniki ne zdravijo, ampak ubijajo) ne pride v poštev. Tudi v ostalem pritožbene navedbe temeljijo zgolj na subjektivnem prepričanju nasprotne udeleženke, da ji bo psihiatrično zdravljenje le škodovalo in ne koristilo.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti ni po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj iz spisa ni razvidno, ali je že potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotne udeleženke, zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je zato odločeno le o pritožbi nasprotne udeleženke. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo njene odvetnice, ali pa takrat, ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.