Appeal allowed; court quashed first instance ruling for holding hearings during procedural suspension without valid notice.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and quashed the first instance decision which declared the plaintiff's claim withdrawn due to non-attendance at scheduled hearings. The plaintiff argued that the lower court violated procedural rules by scheduling and holding hearings while the proceedings were suspended, a period during which no new procedural acts could take effect. The court ruled that the first instance judge erred by failing to issue a new summons to the plaintiff after the suspension ended, thereby depriving her of the right to be heard.
Legislator headnote
AI generated207. člen ZPP; 339. člen ZPP: Med prekinitvijo postopka prenehajo teči roki in veljavo izgubijo pozivi; sodišče ne more opravljati procesnih dejanj in strankina dejanja nimajo učinka, razen če je izdaja sodbe po koncu glavne obravnave.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Med prekinitvijo postopka sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki. Veljavo izgubijo tudi vsi pozivi in razpisani naroki.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek zoper drugo toženo stranko ustavilo.
2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Drugotoženka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, ker je ugotovilo, da na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo tožeča stranka in drugotoženka nista pristopili. Navedlo je, da se v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP v takšnem primeru šteje, da je tožeča stranka tožbo zoper drugotoženko umaknila.
6. Pritožnica navaja, da je dne 12. 9. 2018, ob pregledu spisa v sodni pisarni, prejela vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 11. 12. 2018. Nato pa je dne 4. 10. 2018 prejela sklep sodišča VIII Pg 1600/2017-25 z dne 2. 10. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek v tem gospodarskem sporu prekinjen od 30. 5. 2018. Tožeča stranka pa nikoli ni prejela sklepa sodišča, da se prekinjeni postopek nadaljuje, katerega izdajo sodišču nalaga določba četrtega odstavka 208. člena ZPP. Zato se naroka, ki je bil razpisan za dne 11. 12. 2018, ni udeležila, saj je štela, da je postopek še vedno prekinjen. Sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, izpodbijani sklep pa naj bi imel pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo (za dne 11. 12. 2018) dne 10. 9. 2018. Tožeča stranka je vabilo na narok prejela v sodni pisarni dne 12. 9. 2018. Dne 4. 10. 2018 pa je prejela sklep VIII Pg 1600/2017-25 z dne 2. 10. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek v tem gospodarskem sporu prekinjen od 30. 5. 2018. 1
8. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Med prekinitvijo postopka sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki (207. člen ZPP). Veljavo izgubijo tudi vsi pozivi in razpisani naroki. 2 Edino procesno dejanje, ki ga sodišče lahko opravi med prekinitvijo, je izdaja sodbe, če je do prekinitve prišlo po koncu glavne obravnave.
9. Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v času prekinitve postopka, ne da bi izdalo sklep o nadaljevanju postopka in ne da bi pravdni stranki ponovno vabilo na narok, razglasilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki ga je razpisalo pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka, in na podlagi ugotovitve, da niti tožeča stranka niti drugotoženka na narok nista pristopili, štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila ter izdalo izpodbijani sklep. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
12. O pritožbi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP.
1 Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 10. 1. 2019 (list. št. 71) navedlo, da je zaradi začetka stečajnega postopka pravdni postopek prekinilo (le) zoper prvotoženko z dnem 30. 5. 2018, kar pa ne izhaja iz sklepa o prekinitvi z dne 2. 10. 2018 (list. št. 56).
2 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana, GV Založba 2006, 2. knjiga, stran 309.