Appeal dismissed; appeal rejected where parties settled outside proceedings, making both bear equal costs under ZPP s. 158.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Do umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa plača skupne stroške v višini 836,97 EUR, pri čemer je dolžna znesek 355,59 EUR povrniti predlagatelju, znesek 481,38 EUR pa v korist proračuna, na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ....

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V pritožbi se ne strinja, da se je nepravdni postopek vodil v interesu obeh udeležencev, in trdi, da je takšna ugotovitev v nasprotju z obrazložitvijo sklepa o prekinitvi postopka z dne 2. 3. 2017. Navaja, da je predlagatelj vedoma gradil na tujem zemljišču, z gradnjo pa je zasedel celotne nepremičnine nasprotne udeleženke in ne le njihovega manjšega dela. Za urejanje takšnih razmerij je predviden pravdni in ne nepravdni postopek. Ker se je nepravdni postopek skladno s sklenjeno sodno poravnavo končal z ustavitvijo postopka zaradi umika predloga, bi moralo sodišče ob uporabi 158. člena ZPP plačilo skupnih stroškov naložiti predlagatelju.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Predlagatelj in njegova pravna prednica A. B. sta vložila predlog za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu Stvarnopravnega zakonika (gradnja čez mejo). Predlagala sta, da sodišče postopa po tretjem odstavku navedenega člena ter s sklepom določi novo mejo med nepremičninami udeležencev, nasprotni udeleženki pa določi primerno odškodnino. Nasprotna udeleženka se je s predlaganim načinom ureditve razmerja strinjala, vendar se udeleženci niso uspeli sporazumeti o višini odškodnine. Sodišče prve stopnje je zato izvedlo dokaza z izvedencema geodetske in gradbene stroke. Po smrti A. B. je predlagatelj zoper nasprotno udeleženko vložil tožbo za ugotovitev lastninske pravice, sodišče prve stopnje pa je nepravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. V pravdnem postopku sta udeleženca sklenila sodno poravnavo in v njej uredila medsebojno razmerje. Predlagatelj se je zavezal umakniti predlog, udeleženca sta se dogovorila, da vsak krije svoje stroške nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi umika predloga nepravdni postopek ustavilo, z izpodbijanim sklepom pa odločilo še o stroških postopka. Štelo je, da se dogovor v sodni poravnavi nanaša le na lastne stroške udeležencev, zato je o skupnih stroških odločilo na podlagi zakonskih določb. Ob uporabi 35. člena ZNP je skupne stroške med udeleženca razdelila po enakih delih in nasprotni udeleženki naložilo plačilo ustreznega dela stroškov.

6. Pritožbeno sodišče takšni odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje, čeprav delno iz drugačnih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu.

7. Med udeleženci je obstajalo neurejeno razmerje, ki je izviralo iz dejstva, da sta pravna prednika predlagatelja v letu 1974 na nepremičninah nasprotne udeleženke zgradila stavbo. Nasprotna udeleženka se je strinjala, da se medsebojno razmerje uredi v nepravdnem postopku, prav tako ni nasprotovala ravnanju sodišča prve stopnje, ki je v ta namen izvajalo dokaze, v zvezi s katerimi so nastali skupni stroški. Pravilna je zato ugotovitev, da je bil nepravdni postopek potreben in da se je vodil v interesu obeh udeležencev. Takšna ugotovitev ne nasprotuje obrazložitvi sklepa o prekinitvi postopka, na katero se sklicuje pritožnica, prav tako zanjo ni pomembno dejstvo, da je predlagatelj vzporedno z nepravdnim sprožil tudi pravdni postopek.

8. Pritožnica utemeljeno graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki je odločitev o skupnih stroških oprlo na 35. člen ZNP. Slednji namreč ne ureja položaja, ko nepravdno sodišče v zadevi ne odloči meritorno, temveč postopek ustavi. V takšnih primerih je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP, konkretno prvi odstavek 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

9. Nepravilna materialnopravna podlaga pa se ni odrazila v napačni odločitvi. Do umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca. Sodišče prve stopnje je zato nasprotni udeleženki utemeljeno naložilo plačilo polovice teh stroškov.

10. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odgovor na pritožbo, upoštevajoč odločitev sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, ni bil potreben, zato mora njegove stroške nositi predlagatelj sam (155. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).