Appeal dismissed because prior final ruling on fee waiver precludes re-evaluation of identical financial grounds.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ali obročno plačilo za pritožbo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Za umik pritožbe pa je bilo treba plačati tretjino sodne takse. Tožnica je ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse ali obročno plačilo in pri tem navedla enake razloge kot prvič za pritožbo. Sodišče prve stopnje je zavrglo ta predlog, ker je pravilno štelo, da je ob istih razlogih o zadevi že odločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke z dne 10. 4. 2019 za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse za umik pritožbe v znesku 483,00 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Tožnica ni umaknila pritožbe, ampak se je štelo, da je pritožba umaknjena. Takse za pritožbo ni zmogla plačati, ker sodišče pri odločanju ni upoštevalo vsebinsko odločanje o pritožbi. Nato pa je prejela plačilni nalog za sodno takso za umik pritožbe 883,00 EUR. Menila je, da ne gre za isto taksno obveznosti in je predlagala oprostitev ali vsaj obročno plačilo. Višine takse presega vrednost njenih mesečnih dohodkov in jih ni zmožna poravnati. Glede na finančno in socialno stanje takse ne more plačati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da iz njenega predloga izhaja, da se njeno premoženjsko stanje do danes ni spremenilo. To premoženjsko stanje pa je že upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je odločalo o predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Takrat je zavrnilo predlog tožeče stranke s sklepom P 1827/2015 z dne 5. 2. 2018. V tem sklepu je ugotovilo drugačno dejansko stanje kot ga je navajala tožnica v predlogu. Pred odločitvijo je pribavilo vse podatke o dohodkih hčerke E. in sina J., ki so v skupnem gospodinjstvu ter upoštevalo tožničino pokojnino. Ugotovilo je, da je tožnica lastnica številnih nepremičnin, ki jih je naštelo v sklepu. Tako se je izkazalo, da imajo na družinskega člana prihodkov 668,10 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom in tudi ugotovilo, da vrednost tožničinega premoženja močno presega mejni znesek 14.042,88 EUR po prvem odstavku 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se tudi upošteva kot kriterij pri odločanju. Tako je bil predlog zavrnjen in je odločitev pravnomočna.

5. Ker tožnica ne navaja novih dejstev oziroma drugačno dejansko stanje, je treba upoštevati, da je sedaj taksa znižana oziroma znese za umik pritožbe 483,00 EUR. Za pritožbo je znašala 1.449,00 EUR in ta taksa ni bila plačana. Dejstvo, ki ga v pritožbi navaja pritožnica, in sicer da te takse ni zmogla, ne vpliva na odločitev o taksni obveznosti v primeru umika pritožbe.

6. Za odločitev o dovoljenosti pritožbe je odločilna določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki je že bila preizkušena pred Ustavnim sodiščem RS. Tožnica je bila opozorjena za posledico neplačila, zato je nastopila z zakonom določena presumcija, da je pritožba umaknjena.

7. Ko je pritožba umaknjena, pa mora stranka po četrtem odstavku 34. člena ZST-1 plačati tretjino sodne takse, kar je 483,00 EUR.

8. Sodišče je poslalo tožnici plačilni nalog za to takso, vendar je tožnica ponovno predlagala oprostitev plačila ali obročno plačilo iz razlogov, da ne zmore tudi tega plačila. Sodišče prve stopnje pa je pravilno štelo, da je iz istih razlogov že bilo odločeno pri odločanju o predlogu "za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in pri tem sklepalo na način od večjega na manjše".

9. Tako se izkaže, da je o predlogu tožnice že pravnomočno odločeno, zato je bilo treba predlog zavreči (274. člen ZPP).

10. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena ZPP.