Appeal dismissed; inheritance court can only seize properties registered as deceased's ownership in land registry.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 2472/2016 z dne 31. 5. 2017 dodelilo dodatno zapuščino, ki sestoji iz terjatve na zahtevek za sklenitev Pogodbe o priznanju lastninske pravice za garažo št. 37 (sedaj št. 14) v nizu garaž ob bloku na naslovu A. (sedaj B.) v C., zapustnikovemu sinu D. D.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 pritožuje dedič E. E., s predlogom, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu dodatni sklep o dedovanju razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obširni pritožbi v bistvenem navaja, da je zapustnik originarno pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, na podlagi ustvaritve nove stvari ter na podlagi ZLNDL. Lastninska pravica oziroma njeno priznanje izhaja že iz samega naslova in vsebine Akta o oblikovanju etažne lastnine in priznanju lastninske pravice, iz katerega izhaja, da so imeli ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe investitorji in njihovi pravni nasledniki. Sodišče za svojo odločitev ni dalo jasne, izčrpne in prepričljive argumentacije, s čimer je bil kršen 22. člen Ustave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju, 2 sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. 3 Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen SPZ).

5. Pritožbeno ni sporno, da iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi bil lastnik v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju navedene nepremičnine zapustnik. Prav tako tudi ni sporno, da je lastnica navedene nepremičnine Republika Slovenija, ki ni dedinja oziroma udeleženka zapuščinskega postopka, zato se kot pravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da postopek izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni namenjen ugotavljanju lastninske pravice med dedičem in tretjimi. Odločitve ne more spremeniti pritožbeno zatrjevanje, da so okrajna sodišča v zapuščinskih postopkih v identičnih zadevah predlogu ugodila. Pritožnik v pritožbi navedenih zadev ne predloži, niti ne navede, da bi bile te zadeve predmet preizkusa na pritožbeni stopnji. Pritožnik bo na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju lahko zahteval od Republike Slovenije sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice za sporno nepremičnino in uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ali pa bo lastninsko pravico uveljavljal v pravdi na podlagi SPZ ali ZLNDL.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 163. členom ZD).

1 V nadaljevanju ZPP.

2 V nadaljevanju ZD.

3 Primerjaj: VSL sklep II Cp 928/2014, VSL sklep I Cp 1416/2017, VSL sklep I Cp 2570/2016.