Appeal dismissed; right to use own language applies only to oral acts, not written submissions in Slovenian.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravica do uporabe svojega jezika velja le za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge, ki morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku, tudi če stranka ne razume ali ne govori slovensko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 288,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.5.2014 dalje do plačila, v roku 8 dni od prejema te sodbe. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 54,00 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, potem pa prično teči zakonske zamudne obresti.

2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi v dejstvu, da ni imela možnosti izjaviti se glede dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev, saj ne govori slovensko. Najmanj od 1.11.2014 dalje je prejemnica denarne pomoči. Na dan izdaje spornega računa ni imela nobenih prihodkov in je izpolnjevala dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu. Sodišče naj po uradni dolžnosti od CSD pridobi podatke o njegovi upravičenosti do denarne socialne pomoči.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku v sporih majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato so neupoštevne pritožbene navedbe o tem, da je tožena stranka od 1.11.2014 dalje prejemnica denarne socialne pomoči in da na dan izdaje spornega računa ni imela nobenih prihodkov in je izpolnjevala dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu, s katerimi poskuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Poleg tega gre za nova dejstva in predlagan dokaz, ki bi jih morala tožena stranka navajati oziroma podati v postopku na prvi stopnji in ne šele v pritožbi, kjer takšno navajanje ni upoštevno (1. odst. 337. člena ZPP in 1. odst. 458. člena ZPP).

6. Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi (1. odst. 104. člena ZPP). Pravica do uporabe svojega jezika velja le za ustna dejanja (102. člen ZPP), ne pa tudi za pisne vloge, ki morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku, tudi če stranka ne razume ali ne govori slovensko. V obravnavanem primeru v postopku na prvi stopnji narok za glavno obravnavo ni bil opravljen, saj nobena od strank razpisa naroka ni zahtevala (1. odst. 454. člena ZPP). Zato pravica do uporabe svojega jezika toženi stranki ni mogla biti kršena. Možnost izjave pa ji tudi ni bila odvzeta zaradi dejstva, ker ne govori slovensko, saj bi ne glede na to dejstvo sodišču morala vse svoje vloge poslati v slovenskem jeziku. To je tudi storila z vložitvijo ugovora v slovenskem jeziku.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).