Appeal allowed; bankruptcy plan costs rejected for lack of specificity and factual basis.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.

Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor, ki ga je proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase vložila upnica Republika Slovenija (1. točka izreka), odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 15. 11. 2017, ki je sestavni del izreka tega sklepa in objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka) in upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 574,18 EUR s pravico do plačila 90 % zneska nadomestila po pravnomočnosti tega sklepa, o plačilu zadnjih 10 % tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica Republika Slovenija, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa ali njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upravitelj je po prodaji edinega premoženja izbrisane pravne osebe – nepremičnin ID znak 00-009/0-0, ID znak 00-010/0-0, ID znak 00-011/0-0, ID znak 00-012/0-0 (v naravi posest na naslovu ...) izdelal načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase (p. d. 53). V njem je opredelil stroške, ki so nastali s prodajo in sicer:

- strošek ocene vrednosti 596,58 EUR,

- strošek prodaje 600,00 EUR,

- drugi stroški stečaja 3.540,00 EUR,

- nadomestilo za otvoritveno poročilo 1.087,62 EUR,

- nadomestilo za preizkus terjatev 1.733,01 EUR,

- nadomestilo za unovčenje posebne stečajne mase 573,40 EUR (z vključenim DDV),

- takso za razdelitev 102,00 EUR,

skupno torej 8.232,61 EUR. Glede na iztrženo kupnino od prodanih nepremičnin v znesku 12.939,00 EUR je bilo pritožnici kot ločitveni upnici namenjeno poplačilo njene terjatve v višini 86.944,07 EUR v znesku 4.706,39 EUR.

5. V ugovoru proti načrtu prve razdelitve (p. d. 56) je upnica uveljavljala neobrazloženost in nepreverljivost načrta prve razdelitve posebne stečajne mase zlasti glede vrste stroškov in zneska teh stroškov, ki ne omogočajo presoje njihove utemeljenosti in pravilnosti. Posebej je izpostavila stroške prodaje v znesku 600,00 EUR in druge stroške stečaja v znesku 3.540,00 EUR, zato tudi ni mogoče preizkusiti, ali so bila izdana soglasja k tistim stroškom, za katere je po ZFPPIPP potrebno soglasje sodišča.

6. V odgovoru upravitelja na ugovor (p. d. 60) je upravitelj specificiral stroške prodaje v višini 600,00 EUR po vrsti stroškov (pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča, organiziranje treh dražb, pozivi predkupnemu upravičencu ob vsaki dražbi, zapisniki dražb, izdelava prodajne pogodbe, izpolnitev vloge za odobritev pravnega posla za kmetijsko zemljišče, napoved za odmero davka na promet nepremičnin, izpolnitev vloge za odobritev pravnega posla za kmetijsko zemljišče, dajanje informacij potencialnim kupcem, ogled enkrat (izročitev nepremičnin še bo opravljena na terenu)), ne pa tudi po njihovi višini. Opravljenih je bilo 16,75 ur po 45,00 EUR, kar povečano za 22 % znaša 919,57 EUR. Izrecno je navedel, da imajo nekatere naštete storitve značaj administrativnih stroškov, ni pa pojasnil, katere od njih šteje kot administrativne storitve. Glede drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR pa je te specificiral kot stroške storitev v znesku 3.000,00 EUR spet s specifikacijo teh stroškov (storitve odpiranja transakcijskega računa, pozivanje bivšega poslovodjo na primopredajo, pozivanje na pridobitev računovodske dokumentacije, izkazov, drugo, preiskovanje informacij o direktorju, lastništvu in poslovanju, plačilni promet, trimesečna finančna poročila, realizacija predračuna stroškov, izdelava excel tabele seznama terjatev, izdelava posodobljenega seznama, administrativne storitve). Od 31. 8. 2016 do 30. 9. 2017 je bilo opravljenih 43 ur v vrednosti 25,00 EUR ali 45,00 EUR, kar znaša povečano za 22 % 2.019,10 EUR, del stroškov prodaje pa ima značaj administrativnih storitev. Med stroške stečaja je upravitelj uvrstil tudi druge tekoče stroške v znesku 240,00 EUR (stroški bančne provizije, stroški PTT in pisarniškega materiala), stroške arhiva 100,00 EUR in nepredvidene stroške 200,00 EUR. Po tem, ko je prvostopenjsko sodišče upravitelja pozvalo, naj predloži dokazila o višini opredeljenih stroškov prodaje, pa je upravitelj posredoval sodišču z vlogo z dne 6. 11. 2017 (p. d. 64) 17 računov v skupni višini 2.010,00 EUR neto oz. 2.442,25 EUR z vključenim DDV za specificirano v tej vlogi opravljene storitve.

7. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, se je sodišče pri preizkusu načrta razdelitve na podlagi upraviteljivih dokazil prepričalo, da so stroški ustrezno obračunani in da so v skladu s potrjenim predračunom in da ne gre za stroške, za plačilo katerih bi bilo potrebno soglasje sodišča po 357. členu ZFPPIPP.

8. Tako pavšalni razlogi pa po presoji pritožbenega sodišča ne omogočajo vsebinskega preizkusa izpodbijanega sklepa. Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov. Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo, da so pravilno v računu razdelitve vključeni tako stroški cenitve premoženja (za katere je sodišče podalo soglasje s sklepom z dne 16. 8. 2015), kot tudi stroške prodaje premoženja, tekoči stroški postopka, arhiviranja, stroški računovodstva in administracije (glede na to, da je unovčena posebna stečajna masa, ki je predmet načrta razdelitve, edino premoženje stečajnega dolžnika), stroški davkov in stroški pripadajočih nadomestil. Pri tem pa se je glede ustreznosti obračuna stroškov oprlo na upraviteljeva dokazila, ne da bi kritično presojalo njegov odgovor na ugovor upnice z dne 13. 10. 2017 in nadaljnja pojasnila v vlogi z dne 6. 11. 2017 s priloženimi računi.

9. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja take nedoslednosti upraviteljevega odgovora (z dne 13. 10. 2017 – p. d. 60) in pojasnil (z dne 6. 11. 2017 – p. d. 64) s priloženimi računi, da že zato ostaja načrt razdelitve posebne stečajne mase v ugovarjanjem stroškovnem delu nepreverljiv, posledično pa neipreizkusljiv tudi izpodbijani sklep. V vlogi z dne 13. 10. 2017 je namreč upravitelj specificiral opravila oz. storitve, ki se nanašajo na stroške prodaje v višini 600,00 EUR ter opravila oz. storitve, ki se v okviru drugih stroškov stečaja nanašajo na stroške storitev v višini 3.000,00 EUR. Vsota stroškov vseh teh storitev (3.600,00 EUR) se ne sklada z navedbami upravitelja v vlogi z dne 6. 11. 2017, da so bili za vse te opravljene storitve izstavljeni računi z vključenim DDV v skupnem znesku (le) 2.452,25 EUR. Katere storitve so bile stečajnemu dolžniku zaračunane s priloženimi računi, pa sodišče (niti prvostopenjsko, niti pritožbeno) ne more preveriti, ker se pri opisu blaga ali storitev računi sklicujejo le na storitve po priloženi specifikaciji, ki pa računom niso bile priložene.

10. Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog (1. in 2. odstavek 294. člena ZFPPIPP) predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.

11. V načrtu razdelitve (posebne) stečajne mase morajo biti stroški stečajnega postopka, ki bremenijo to maso (primerjaj 2. odstavek in 3. odstavek v zvezi s 4. odstavkom 226. člena ZFPPIPP ter 3. točko 9. odstavka 371. člena ZFPPIPP) tako jasni in specificirani, da je upnikom omogočen njihov preizkus tako po temelju, kot po višini, glede na zgoraj obrazloženo pa tak preizkus ni bil omogočen niti prvostopenjskemu sodišču po upnikovem ugovoru in upraviteljevih pojasnilih. To je imelo za posledico tudi nepreizkusljivost izpodbijanega sklepa, zaradi česar je podana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče je zato po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP) pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče upravitelja pozvati k dopolnitvi načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase glede stroškovnega dela načrta tako, da bodo stroški, ki bremenijo stečajno maso, preizkusljivi, njihov obračun pa konsistenten in skladen z načrtom razdelitve. Glede na opisana obračunana opravila oz. storitve pa bo moralo sodišče (glede na ugovor upnika) presoditi tudi, ali ne gre za storitve, ki po 3. odstavku 355. člena ZPP spadajo med občasne stroške stečajnega postopka (primerjaj 6. točko 3. odstavka 355. člena ZFPPIPP) in za katerih plačila je po 357. členu potrebno soglasje sodišča.