Appeal allowed; labor court lacks jurisdiction when employee chooses competent court under ZDSS-1 Art. 8.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the first-instance decision, and remanded the case for further proceedings. The first instance incorrectly declared the Maribor labor court non-competent, while the employee argued the employment contract was signed there. The court ruled that Article 8 of the Act on Labor and Social Courts grants employees a choice between the general jurisdiction court and the specific jurisdiction court where the employment relationship was established. Consequently, the first-instance court erred by failing to recognize this statutory option.
Legislator headnote
AI generatedZDSS-1 1. odst. 8.; When an employee files a lawsuit, they may choose between the court of general jurisdiction over the defendant and the court of specific jurisdiction where the employment relationship was concluded, and a first-instance court cannot declare itself non-competent if the employee validly selected a competent court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
V prvem odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izbirna krajevna pristojnost za vložitev tožbe v primeru, ko je tožeča stranka delavec. Ta ima možnost vložiti tožbo na sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, poleg tega pa tudi na sodišče, na območju katerega se je delo opravljalo, se opravlja oziroma bi se moralo opravljati ter na sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izbirna pravica iz citiranega 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek A., v tem sporu ni krajevno pristojno (I. točka izreka) in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (II. točka izreka).
2. Zoper odločitev se pritožuje tožnik in navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 8. člena ZDSS-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Poudarja, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za delovno mesto v Policijski upravi A., vse ostalo so bili zgolj aneksi k pogodbi, zato je podana krajevna pristojnost Delovnega sodišča A..
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnika in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da ni pomembno, za katero delovno mesto je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi skupaj z aneksi sestavlja nedeljivo celoto, zato je treba pri interpretaciji posameznih določil pogodbe o zaposlitvi upoštevati vse kasneje sklenjene anekse. V aneksu k pogodbi o zaposlitvi z dne 11. 9. 2012 je med drugim navedeno, da se tožnika začasno premesti v Ministrstvo za zunanje zadeve in razporedi na delovno mesto varnostnik V v Veleposlaništvu Republike Slovenije v B., kjer bo opravljal delo. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne obstajajo navezne okoliščine iz 8. člena ZDSS-1, saj delovno razmerje ni bilo sklenjeno na območju Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka A..
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.
6. S tem, ko je sledilo ugovoru tožene stranke, da je v tem sporu krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) o krajevni pristojnosti. V prvem odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izbirna krajevna pristojnost za vložitev tožbe v primeru, ko je tožeča stranka delavec. Ta ima možnost vložiti tožbo na sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, poleg tega pa tudi na sodišče, na območju katerega se je delo opravljalo, se opravlja oziroma bi se moralo opravljati ter na sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izbirna pravica iz citiranega 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. V konkretnem primeru to pomeni, da je tožnik lahko izbiral, ali bo tožbo vložil pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani kot splošno krajevno pristojnem sodišču za toženo stranko ali pa pri Delovnem sodišču v Mariboru, Zunanjem oddelku A., na območju katerega je bilo po tožnikovih trditvah sklenjeno delovno razmerje. Tožnik je namreč v tožbi izrecno navedel, da je bil zaposlen kot policist na Postaji prometne policije A., kar izhaja tudi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 9. 2009. Glede na obrazloženo tako ni pogojev, da bi se prvostopenjsko sodišče izreklo za krajevno nepristojno.
7. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje nadaljevalo z vsebinsko obravnavo tožbe.